BOLNIŠNICA

V Celju sprva plače, zatem še dobavitelji

Objavljeno 27. februar 2013 22.14 | Posodobljeno 27. februar 2013 22.13 | Piše: Primož Škerl

Celjska bolnišnica mora v korak s časom ob pomoči donacij.

Marjan Ferjanc. Foto: Roman Šipič

CELJE – »Nevarnosti, da bi se pri nas pojavil izolski ali jeseniški scenarij, ni. Ti dve bolnišnici imata že več let težave z likvidnostjo, zamude so tam stalnica, mi pa poslujemo drugače. Do lanskega decembra smo bili povsem likvidni, obveznosti smo poravnavali v dogovorjenih rokih. Zdaj nas je presenetil varčevalni ukrep, ko smo polovico februarskega avansa v znesku 2,6 milijona evrov od zavarovalnice dobili z zamikom. Ta bo ostal, toda v hipu je nastala denarna luknja, zato smo konec januarja morali ustaviti vsa plačila dobaviteljem, da smo lahko zagotovili februarske in marčevske plače,« je položaj v Splošni bolnišnici Celje (SBC) na kratko opisal njen direktor Marjan Ferjanc. Ponovil je, da je bojazen bolnikov o padcu kakovosti zdravstvenih storitev in oskrbe za zdaj odveč, čeprav dobavitelji na svoj denar zdaj čakajo okoli 25 dni. A to je še daleč pod ravnijo njihovega potrpljenja, ko dobave ustavijo takrat, ko denarja ni v 90 dneh, marsikateri je pripravljen čakati tudi do kritičnih 150 dni. »Sprašujete, kam gre naše zdravstvo? V Celju nismo odpuščali. Bilo bi nesmiselno, saj smo obseg dela lani povečali za dobre tri odstotke in izpolnili celoten program. A ker smo lani pridobili 90 milijonov evrov, kar je prvič, da smo nominalno vknjižili odstotek manj v primerjavi z letom prej, je nadaljnja racionalizacija nujna. Če se bo pritisk nadaljeval, se bo to najbolj poznalo pri obnovi in vzdrževanju medicinske opreme. Možnosti iskanja rezerv so še, a so vse skromnejše,« dodaja Ferjanc.

Strokovni direktor SBC Franc Vindišar je zadovoljen, da so pereči kadrovski manko nekako pokrpali, še naprej pa deficitarna področja ostajajo nuklearna medicina, revmatologija, radiologija, infektologija, pediatrija, patologija in maksilofacialna kirurgija. V celoti gledano najbolj primanjkuje negovalnega in administrativnega kadra. »Nekako nam je uspelo slediti trendom medicinske stroke, kjer nam, tudi s pomočjo donacij, uspeva vsaj stagnirati, sicer bi zaostajali.«

Razvojne smernice SBC so že dolgo uprte v izgradnjo urgentnega centra. Stal bo 9,5 milijona evrov in bo precej skromnejši, kot so si ga prvotno zamislili, še vedno pa bo petkrat večji od prostorskih zmogljivosti obstoječe urgence. V njem načrtujejo 100.000 obravnav bolnikov, ki jih zdaj sprejemajo kar na osmih različnih vstopnih krajih, na vsakem od njih morajo zagotoviti osebje in opremo, po novem bodo vse oskrbeli na istem kraju.

Vsak Savinjčan bi primaknil tri evre

Izguba SBC je lani presegla 823 tisočakov, kar je po mnenju vodstva bolnišnice ugoden izid, čeravno, preračunano, to pomeni, da bi vsak prebivalec savinjske regije iz žepa moral primakniti približno 3,2 evra, da bi bolnišnica lansko leto sklenila z ničlo. Zaradi nižanja cen storitev so izgubili okoli dva milijona evrov prihodkov, z racionalizacijo jim je uspelo prihraniti 1,2 milijona evrov, preostanek pa so jim požrli naraščajoči stroški energije, diagnostike, laboratorija in čistilnega servisa.

Deli s prijatelji