CELJE – Vodstvo Splošne bolnišnice Celje (SBC) se kar ne more načuditi strategiji države, ki od celjskih zdravnikov pričakuje, da bodo še več delali in bolj varčevali, manj jim bodo pa plačevali. SBC je z notranjimi rezervami lani stežka prihranil tri milijone evrov, a vse prihranke so jim požrli obračunski sistem in zakonska določila. »Milijon evrov smo privarčevali s kadri, prav toliko tudi pri zdravilih, skupni prihranek znaša okoli tri milijone evrov. A lansko leto smo že začeli s 3,3 milijona evrov minusa, saj nam je zdravstvena zavarovalnica znižala cene zdravstvenih storitev in amortizacijska sredstva, pri čemer se obseg programov ni spremenil,« je ogorčen direktor SBC Marjan Ferjanc.
Upajo na novo ministrico
V SBC zagotavljajo, da bolniki ne bodo občutili nobenega kleščenja prihodkov in da bo za vse poskrbljeno kakor doslej. Toda tetiva na loku je vse bolj napeta. Zaradi spremembe obračunskih meril so bolnišnico prikrajšali še za 1,3 milijona evrov, zaradi zamika plačil ZZZS pa v Celju še čakajo na 2,7 milijona evrov. »Na nekaterih področjih smo najboljši v državi, a nas sistem poskuša oškodovati. Država nalaga izplačilo tretjega dela odprave plačnih nesorazmerij, za kar moramo zagotoviti 1,57 in 1,6 milijona evrov, virov sredstev pa seveda niso priskrbeli. So rekli, naj poskusimo s prestrukturiranjem.« Ferjanc je prepričan, da bi SBC lahko poslovala pozitivno, tako pa ima na plečih 2,42 milijona evrov izgub. »Tega si nismo zaslužili, delali smo več in bolje kot leto prej. Upamo, da bo nova ministrica, ki pozna razmere, sprejela kakšen ukrep. Zdravstvo tone, ne vidim pripravljenosti vlade za korenite spremembe, kvečjemu lahko ohranjamo obstoječo raven storitev.«
Posmehujejo se jim
Za naložbe, med katerimi prednjači izgradnja urgentnega centra, so prvič po desetih letih morali najeti posojilo (1,9 milijona evrov), toda zdravstveno ministrstvo še ni odobrilo noveliranega investicijskega načrta, zato sploh ne morejo objaviti razpisa za nakup medicinske opreme. »Čakalne dobe so se najbolj podaljšale pri krčnih žilah. Najdražje posege, denimo na hrbtenici ter srčnem in vratnem ožilju, so nam plačali le med 41 in 65 odstotki tistega, kar bi morali. To razumemo, kakor da se nam ne izplača izvajati teh operacij, ki pa so izjemnega pomena za družbo,« pojasni še strokovni direktor Franc Vindišar. »To je huda napaka, a vztrajali bomo. Imamo osem vstopnih mest za bolnike, plačajo nam le eno, tisto na urgenci. Na dotok ljudi nimamo vpliva, a ker smo jih oskrbeli, smo lani zategadelj izgubili 180 tisočakov.« Ni odveč navesti, da se celjskim zdravnikom posmehujejo celo v podeželskih zdravstvenih domovih, saj se jim še ni uspelo digitalizirati in rentgenske slike še kar izdelujejo na celuloidnih trakovih.
Izguba kar raste Slovenske bolnišnice so lani pridelale za 47 milijonov evrov izgube, kumulativna izguba v slovenskem zdravstvu se je medtem povzpela na 178 milijonov evrov, pri čemer jih 123 odpade na bolnišnice, obveznosti do dobaviteljev pa se je nabralo za 114 milijonov evrov. |
