V Celju je zmanjkalo prostora za grobove

CELJE – Na uredništvo Slovenskih novic so se s pismom obrnili svojci, ki konec lanskega leta na celjskem mestnem pokopališču pokojnika niso mogli pokopati v žarnem grobu, ker naj bi jih zmanjkalo. V podjetju Veking, ki ima v Mestni občini Celje koncesijo za opravljanje pokopališke dejavnosti, so jim razložili, da naj bi Mestna občina Celje zamujala z objavo javnega natečaja, po katerem bi lahko pridobili dodatne parcele za ureditev žarnih grobov. Zato so svojcem ponudili alternativo. Predlagali so jim, naj za pokojnika najamejo klasičen grob, a kaj, ko bi morali zanj odšteti od 2500 do 3000 evrov. Ta cena, mimogrede, kot so pojasnili na Vekingu, toliko stane urejen in z nagrobnikom opremljen družinski grobni prostor, se jim je zdela previsoka, zato so svojca raje pokopali na enem od okoliških pokopališč. Preseneča jih tudi, da občina ni reagirala pravočasno, saj naj bi jih v družbi Veking na to, da žarnih grobov primanjkuje, pravočasno opozorili. Sprašujejo se, čemu se tudi na celjskem mestnem pokopališču ne odločijo za gradnjo tako imenovanega žarnega zidu, kakršnega imajo že dolgo na pokopališču v Žalcu. Na tem je namreč dovolj prostora za več deset žarnih niš. Vsako po tem, ko vanjo zaprejo žaro, krasi nagrobna plošča z napisom. Na eni strani plošče je manjša vazica za cvetje, na drugi lučka. Vse skupaj je zelo estetsko in prostor je dobro izkoriščen oziroma je to idealna rešitev za vsa tista pokopališča, ki se ubadajo s prostorsko stisko in nimajo veliko možnosti širitve. Glede na to, da je žarnih pokopov vedno več, ne nazadnje so ti tudi občutno cenejši od klasičnih, bi morala pokopališča povsod po Sloveniji razmišljati o tovrstnih rešitvah.

Za žarni zid že pridobivajo dokumentacijo

Ali na celjskem mestnem pokopališču res tako zelo primanjkuje žarnih grobov in ali razmišljajo o postavitvi takšnega zidu, kakršnega imajo v Žalcu, smo vprašali mestno občino in podjetje Veking. Na občini so povedali, da se grobni prostori dodeljujejo v skladu z odlokom o pokopališkem in pogrebnem redu tako na celjskem mestnem pokopališču kot tudi pokopališču Teharje in da mora biti v primeru smrti vsakemu občanu zagotovljeno pokopno mesto. »Za žarne pokope so na voljo žarni grobni prostori ali odstopljeni klasični, kamor se vgradijo žarni elementi. Odstopljeni grobni prostor pomeni, da ga je nekdo pisno odstopil in po poteku 10-letne mirovalne dobe ga je mogoče oddati novemu najemniku za žarni pokop,« pojasnjujejo na oddelku za okolje in prostor ter komunalo na Občini Celje. Kot so še dodali, so že leta 2013 pristopili h gradnji žarnih sten na pokopališču Teharje in jo lani zaključili. Tako je od lanskega oktobra na tem pokopališču že na voljo 48 žarnih niš. Prav tako se bodo gradnje takšnega žarnega zidu kmalu lotili na celjskem mestnem pokopališču, saj so, kot so dejali, že sredi postopkov pridobivanja projektne dokumentacije.

Lani v proračunu premalo denarja

Podjetje Veking je lani opravilo 393 žarnih pokopov, 363 na mestnem pokopališču v Celju, 30 pa na pokopališču Teharje. »Prav tako smo lani pristopili k ekshumaciji opuščenih družinskih grobov na delu mestnega pokopališča ter naročili projektno dokumentacijo preureditve omenjenih grobov v žarne. Konec lanskega leta smo tudi že izvedli javno naročilo za ureditev novih žarnih grobov. A so bile ponudbe, ki smo jih prejeli, občutno višje, kot smo planirali sredstev za ta namen v proračunu, zato smo letos planirali več denarja. Urejati jih bomo lahko začeli takoj, ko bo proračun za letošnje leto potrjen, kar naj bi se predvidoma zgodilo marca,« so še povedali na občini. Sicer pa nikjer v Sloveniji grobov ni mogoče kupiti, temveč le najeti, res pa tudi zakup osnovnega grobnega mesta nekaj stane. Kot pravi Dušan Pungartnik iz Javnega komunalnega podjetja Žalec, nakup plošče z žarno nišo na njihovem žarnem zidu stane 976 evrov, kar je enkratni strošek, zatem pa svojci za najem vsako leto odštejejo 16,10 evra. »To je prispevek za urejanje pokopališča, uporabo elektrike, vode in odvoz odpadkov,« našteje Pungartnik.