Strokovnjaki na ministrstvu za zdravje, na občinah, v centrih za socialno delo in na zavodih za zdravstveno varstvo so v minulih tednih na regijskih konferencah o problematiki prekomernega pitja alkohola izpostavili predvsem problem prevelike razpršenosti programov, premajhno financiranje in pomanjkanje nacionalne in tudi regijske strategije za boj proti alkoholizmu.
Povprečen Slovenec zaužije 10 litrov alkohola na leto
Alkohol je sicer eden ključnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji, saj registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca, starejšega od 15 let, znaša 10,5 litra na leto, neregistrirana poraba pa po nekaterih ocenah še dodatnih pet do sedem litrov.
Slovenija je na tretjem mestu med državami EU po stopnji umrljivosti zaradi jetrne ciroze. V 20 do 30 odstotkih primerov je alkohol tudi vzrok za raka grla in požiralnika, za samomore in prometne nesreče. Leta 2009 je zaradi alkohola v Sloveniji umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 odstotka vseh smrti.
V času krize globlje pogledamo v kozarec
Raziskave kažejo, da se 42 odstotkov odraslih Slovencev vsaj enkrat letno opije, približno 10 do 15 odstotkov pa jih ima najverjetneje že razvit sindrom odvisnosti od alkohola. V času gospodarske krize je pitja alkohola še več. »Veliko je alkoholizma, ki nastane zaradi izgube služb, saj ljudje težave utapljajo v alkoholu,« je prepričana Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj.
Veliko alkoholizma je tudi med ženskami srednjih let, a je ta v družbi manj opazen, saj gre za tako imenovano prikrito pitje za domačimi zidovi. Alkohol je v porastu tudi med osebami, starejšimi od 65 let. »Tega ne smemo prezreti, saj se s starostjo povečajo tudi posledice alkohola,« opozarja Marjeta Hovnik Keršmanc z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.
Prave preventive ni
»Alkoholizma bi bilo manj, če bi veliko več delali pri preventivi,« je prepričana Prosenova, ki meni, da trenutno prave preventive ni. Ministrstvo za zdravje finančno podpira 15 neprofitnih programov s tega področja, vendar le z 200.000 evri. »Kronično nam primanjkuje virov in znanja,« priznava Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.
Prepričana je, da sta močan industrijski lobi in neozaveščenost politike in javnosti glavna razloga za to, da ni politične volje za boj proti alkoholu. Zato bo potrebna vzpostavitev nacionalne koalicije za podporo nacionalni alkoholni politiki in sprejetje nacionalne strategije ter akcijskega načrta.
Da je z nekaterimi ukrepi mogoče doseči dobre rezultate, dokazuje strožja prometna zakonodaja, saj se je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč leta 2011 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 41 odstotkov. Tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom je od strožje zakonodaje močno upadel, in sicer s tretjine na petino. Zato je omilitev kazni za prometne prekrške po mnenju Petričeve napaka.
»Ne moremo se sprenevedati, da nimamo orodij in da ne vemo, kaj učinkuje,« je dejala Petričeva in kot zelo učinkovite ukrepe za zmanjšanje porabe alkohola navedla dvig cene oziroma davka na alkohol. Aprila letos so se trošarine na vse alkoholne pijače že dvignile, vendar pa je dokazljiv učinek za zmanjšano porabo alkohola šele pri 10-odstotnem dvigu cene.
Po mnenju Petričeve je poleg nacionalne strategije potrebna mobilizacija lokalne skupnosti in vseh ključnih akterjev ter njihovo boljše medsebojne sodelovanje, kar je tudi eden izmed ciljev regijskih konferenc, ki na temo alkohola to jesen potekajo po vsej državi.
Slovenci smo nekritični do rabe alkohola
Na centrih za socialno delo, kamor se lahko alkoholiki ali njihovi sorodniki in prijatelji obrnejo po pomoč, pogrešajo multidisciplinaren pristop, kakršen je že bil pred štirimi desetletji, ko je bilo veliko možnosti za pomoč alkoholikom in njihovim družinam. »Tedaj so se na ravni države problema alkoholizma zavedali in so želeli, da se začne obravnavati na vseh nivojih,« je pojasnila Prosenova in spomnila, da so bile v zdravljenje vključene širše družine, delodajalci, šole, celo krajevne skupnosti.
Danes nimamo niti ocene o številu alkoholikov, saj ni sistema zaznavanja, kakršen obstaja za droge. »Slovenci imamo zelo nekritičen odnos do rabe alkohola. Vendar je dejansko to zelo hud problem, če za tem vidimo propad posameznika, ki se opija in tudi propad celotne družine,« je povzela direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Irena Grmek Košnik.
Prave politične volje za boj z alkoholizmom pa ni kljub temu, da imamo merljive podatke tudi o ekonomskih stroških.
