NA KOŽO

V času faraonov 
še ni bilo Sirize

Objavljeno 29. januar 2015 23.15 | Posodobljeno 29. januar 2015 23.15 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Žal pozabljamo, da smo mi tista država, ki naj bi nam zagotovila srečen konec.

Slovenija spada med tiste družbene skupnosti, kjer so srečni konci, kot je na svojem blogu zapisal Miha Mazzini, že vgrajeni v pričakovanja državljanov, saj so, kriza gor ali dol, vedno tu nekje sorodniki (starši, babice in dedki), ki nam pomagajo vsakič, ko je treba, in najmanj toliko, kolikor je – potrebno. Mazzini nas je upravičeno opozoril še na nekaj: da smo Slovenci še vedno (še iz socialističnih časov) prepričani, da bi nam naša država nujno morala omogočati srečne konce. Pozabljamo namreč, da smo mi ta država. Raje imamo iluzije in deluzije (utvare in samoprevare).

Ko sem poslušal Jožefa Horvata, ki je v parlamentarni dvorani predstavljal stališče opozicijskega NSi do vladnega predloga zakona o fiskalnem pravilu – poudaril je, da se krščanskim demokratom vladni predlog zdi celo še premalo strog (varčevalno naravnan) – in ko je začel pojasnjevati, da so fiskalno pravilo poznali že faraoni starega Egipta »tri tisočletja pred Kristusom«, ki so menda že takrat doumeli, da bo za vse koristno, sem se, priznam, v hipu spomnil skrajno levičarske Sirize in njene zmage na zadnjih grških parlamentarnih volitvah. Horvatova razprava me je na Sirizo in silno negotovost, ki jo ta vnaša v evropske avgijeve hleve, spomnila celo bolj od (kvazi)argumentov, ki jih je proti fiskalnemu pravilu nanizal vodja Združene levice Luka Mesec. Menim namreč, da so utvare in samoprevare za vsako državo nevarnejše od demagoške agitacije, ki jo volivci prej ali slej vendarle lahko zaznajo ali naj bi jo vsaj zaznali. Celo Slavoj Žižek je – ne, ne šele letos, že junija 2012! – opozoril, da bi se morali v Grčiji manj ukvarjati z Nemčijo. Manj pa tudi, bi jaz dodal, z egiptovskimi faraoni. Ja, že takrat je Žižek napovedal, da bo Siriza nazadnje morala zavihati rokave in postoriti vse tisto, kar bi lahko že druge, tradicionalne stranke, pa tega niso bile sposobne ali ni bilo v njihovem interesu. Slovenija je, četudi se na prvi pogled morda tako ne zdi, po marsičem podobna Grčiji. Prav zato, ker žal je, naša tradicionalna strankokracija slovenskih sirizovcev na prihodnjih parlamentarnih volitvah bržda še ne bo znala niti mogla ugnati v kozji rog. 

Deli s prijatelji