V butik po zavržene obleke: na prodaj so oblačila različnih znamk, tudi prestižnih (FOTO)
Obisk Salona pohištva ponovne uporabe v Krškem je posebno doživetje. Vsak predmet ima svojo zgodbo in čaka na novo priložnost. Tu je mogoče najti vse: ne le pohištvo in drugo opremo za dom, ampak tudi knjige, igrače, oblačila, športno opremo, modne dodatke …
Hitra moda, masovna proizvodnja, celo hitro pohištvo so nas pripeljali do tega, da včasih brezglavo nakupujemo, staro, čeprav še uporabno, pa zavržemo. In tu nastopi Zavod Knof, ki upravlja Salon ponovne uporabe in ki je v 14 letih delovanja vzpostavil pet butikov ponovne uporabe z imenom Stara šola, poleg Krškega še v Brežicah, Sevnici, Novem mestu in Litiji. Glavno vodilo Knofa je torej trajnost, predvsem v smislu trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, odgovornejšega načina življenja ter skrbi za okolje.
Krožni laboratorij
V vseh petih butikih torej zbirajo predmete, namenjene odpisu. Vse kategorizirajo, očistijo, po potrebi preuredijo in dajo v prodajo. »Samo v Krškem vsak mesec zberemo eno tono oblačil in prav je, da bi se ob nakupu novega kosa vsak zavedal, kakšna obremenitev so za okolje odvržena oblačila. Po eni od raziskav naj bi jih vsak Slovenec zavrgel več kot 12 kilogramov na leto.
Od oblek, ki jih sprejmemo, jih gre od 30 do 50 odstotkov v ponovno uporabo, za druge iščemo nove rešitve, del jih na primer konča v krpah za industrijo. Sicer pa v naši šiviljski delavnici mnoga oblačila kreativno nadgradimo, na primer iz dveh naredimo eno. To so unikatni izdelki, ki jih prodajamo tudi na spletni strani collection.knof.si,« pravi Polona Hrovat Mavsar, vodja razvojnih projektov pri Knofu, zavodu, ki svoje poslanstvo razkriva že v kratici naziva, Knof namreč pomeni Kreativnost nam ohranja fantazijo.
V Krškem je salon ponovne uporabe v trgovskem centru, med domačini znanem pod imenom Šoping, in velja za najstarejši Mercator v Sloveniji. Prostore na površini kar 3000 kvadratnih metrov so urejali v času covida-19, vanje pa so se s krške tržnice preselili pred dvema letoma. Tu zdaj nastaja krožni laboratorij, prvi tovrstni v Sloveniji. Tako v prvem nadstropju tega objekta ni le prodajalna rabljenih stvari, ampak prave delavnice, na primer šiviljska in mizarska, hkrati že ponujajo več storitev za ponovno uporabo industrijskih odpadkov, predvsem plastike. Ta potem, ko jo predelajo v pelete, s pomočjo preše in druge opreme dobi novo obliko in uporabno vrednost. Tako na primer izdelujejo pregradne stene, stolom naredijo novo sedišče, mizam novo površino. Zadeva je v fazi razvoja, tako da se bodo še odprle nove možnosti.
Kartica ugodnosti
Vsak, ki Knofu odstopi stvari, ki jih ne potrebuje, prejme posebno kartico ugodnosti, imenovano Šoping brez slabe vesti. »Namen kartice ni le to, da se rešimo stvari, ki jih ne potrebujemo, ampak da hkrati pomislimo na možnost, da bi še sami kupili kaj rabljenega. Tudi na ta način spreminjamo mentaliteto kupcev in potrošniške navade. Tistim, ki bi radi zamenjali pohištvo, tudi svetujemo, na primer, kako lahko z manjšimi spremembami, popravilom in obnovo staremu damo nov sijaj in podaljšamo njegovo življenjsko dobo,« pravi sogovornica in izpostavi, da je njihova prednost tudi ta, da imajo lasten odvoz pohištva.
Zelo dobro sodelujejo z družbo Kostak iz Krškega, kjer pri odvozu kosovnih odpadkov poskrbijo, da še uporabne kose kakovostnega pohištva in druge uporabne predmete zberejo posebej in jih dostavijo na Zavod Knof. Tu potem pohištvo očistijo, obnovijo, osvežijo ali apciklirajo, torej še nadgradijo, tako da lahko takšno pohištvo v lepši podobi čaka na nove lastnike.
»Tu salonu pohištva rečemo Salon s karakterjem, saj ima vsak kos svoj karakter, nosi svojo zgodbo, ker prihaja iz različnih virov, od sodelovanja s Kostakom do zbirateljev, kjer dobimo posebne unikatne kose, nekaj pohištva pa nam dajo tudi naši donatorji. To pohištvo bi po navadi končalo na deponiji,« nadaljuje Hrovat Mavsarjeva in doda, da se mnogi odločijo, da jim odstopijo pohištvo, ko pospravljajo stare hiše in želijo, da se ohrani in nadaljuje svojo življenjsko pot.
Enako je z drugo opremo: posodo, priborom, knjigami, slikami, vazami, modnimi dodatki. Med izdelki, ki so na prodaj, so celo takšni z etiketami vseh mogočih znamk, med oblačili celo prestižne znamke, med pohištvom pa tudi dizajnerski izdelki, ki seveda niso poceni. Tako je mogoče tu kupiti drage znamke po ugodnejših cenah pa tudi zelo poceni kose.
Posameznik je pomemben
A še bolj kot cena je pomembno ozaveščanje, da s takšnim nakupom prispevamo k čistejšemu okolju in zmanjšanju porabe. »Tu se da dobiti res lepe stvari, ni pa to klasično nakupovanje, saj si je treba vzeti čas in prebrskati po ponudbi. Naši zaposleni kupcem radi svetujejo, imamo pa tudi sodelavko, ki svetuje pri kombiniranju oblačil,« pravi Polona in doda, da je v Zavodu Knof zaposlenih 14 oseb, tudi težje zaposljive, saj so socialno podjetje.
14 je zaposlenih.
»Če je drugje cilj rast in dobiček, nas tu vodijo vrednote, kot so trajnostni razvoj in zmanjševanje odpadkov,« poudari sogovornica in doda, da si želijo v prihodnosti še več sodelovanja z javnimi ustanovami in podjetji, ki jim dajejo podporo pri načrtovanju in implementaciji njihovih trajnostnih strategij. »Spremembe ustvarjamo tako posamezniki kot velika podjetja in institucije. Čeprav marsikdo misli, da posameznik ne more doseči sprememb, opažam, da je, če potegnemo črto, vse odvisno ravno od tistega enega motiviranega in ozaveščenega posameznika, ki s pobudami in spremembami vedenja vpliva na delovanje velikih podjetij in institucij. Z zgledom pa spodbuja ljudi okoli sebe, da sami začnejo delovati v dobro okolja in družbe.«
