LJUBLJANA – No, pa smo dočakali, da so v Bruslju naši vladi in Novi Ljubljanski banki (NLB) skozi šivankino uho prižgali zeleno luč in začasno odobrili načrt vmesne, 382,9 milijona evrov težke dokapitalizacije naše največje banke. Komisija sicer ne skriva, da dvomi o tem, da najnovejši slovenski načrt omogoča zadovoljivo odpravljanje vzrokov za težave NLB, ga pa je kljub temu proučila na podlagi začasnih pravil, ki se uporabljajo za dokapitalizacije evropskih bank v času zdajšnje duhamorne finančne krize. Slovenija je pač priglasila svoj načrt za izdajo pogojno zamenljivih obveznic (320 milijonov evrov) in dokapitalizacijo z navadnim lastniškim kapitalom (62,9 milijona evrov), s čimer naj bi se kapitalski položaj NLB vsaj toliko izboljšal, tako da bo zadostoval merilom evropskega bančnega regulatorja EBA glede tako imenovanih stresnih testov.
| NLB je samo še zombi banka Dr. Jože P. Damjan, ki je bil v času prve Janševe vlade tri mesece razvojni minister, se je v komentarju, ki so mu ga objavili v Financah, razpisal o tem, zakaj odslej sploh ne namerava več komentirati 'reševanja NLB'. »NLB ni več, ostala je le še zombi banka. Natančneje, zombi banka z zmešanimi lastniki. In velik minus v naših žepih. Za zombi banke je – na podlagi izkušenj japonskih bank iz devetdesetih letih – značilno, da imajo v svojem portfelju veliko slabih posojil zombi podjetjem. Torej podjetjem, ki živijo le še na papirju, životarijo na cevkah, priklopljenih na banke ...« Zdaj (za zdaj) bosta pač dokapitalizacijo omogočila oba paradržavna sklada, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. |
Seveda za zadnji, dodatni zaplet v zvezi z Novo Ljubljansko banko ni kriva in niti ne more biti kriva njena belgijska lastnica, banka KBC. Belgijci – mimogrede, KBC je solastnica NLB že deset let – so si resda, potem ko so, kot so pojasnili, vztrajali v tesnih in intenzivnih pogovorih s slovensko vlado in Banko Slovenije glede reševanja skrb vzbujajočega položaja NLB, premislili glede aktivnega sodelovanja pri dokapitalizaciji. Čeprav so najprej že podprli predlog kratkoročne rešitve, ki sta ga pripravili slovenska vlada in Banka Slovenije. Ker pa niso dobili soglasja Evropske komisije za to, da bi spremenili predznak svoje naložbe v NLB (po novem naj ta naložba ne bi bila več namenjena prodaji), so se tik pred zdajci, »po skrbnem in temeljitem premisleku in posvetovanju« odločili, da na prvi stopnji še ne bodo sodelovali pri tokratni dokapitalizaciji NLB.
Ker mora biti vsaka ključna poslovna odločitev KBC v skladu s strateškim načrtom, za kakršnega se je ta banka pred nekaj leti dogovorila z Evropsko komisijo, oziroma ker ji, kot rečeno, Evropska komisija za večji lastniški delež v NLB (še) ni dala soglasja, so naredili korak nazaj. Smola. Še drugače povedano: zato ker KBC ni imela (ni dobila) zagotovila Evropske komisije, da lahko tudi še po novem letu ostane solastnica NLB, kaj šele, da lahko celo poveča svoj lastniški delež v njej, nadzorni svet KBC ni podprl sodelovanja pri dokapitalizaciji.
Da ne bo pomote, predstavniki slovenske vlade kljub temu za zdaj (vsaj uradno) še niso vrgli puške v koruzo, niso, ne, še vedno menda upajo, da jim bo v kratkem le uspelo najti zaželenega zasebnega vlagatelja.
Kad in Sod rešujeta NLB, dokler se KBC ne vrne. Se res bo?
Kakor koli, zdaj (za zdaj) bosta pač dokapitalizacijo omogočila oba paradržavna sklada, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod). Roko na srce, v naši vladi oziroma na ministrstvu za finance, ki ga vodi dr. Janez Šušteršič, so vendarle razočarani nad »preuranjeno« odločitvijo nadzornikov KBC, menijo pa, da bi se bilo o vrnitvi KBC med tako imenovane dokapitalizatorje še vedno mogoče pogovarjati v naslednjih mesecih in, če obstajata obojestranski interes in medsebojno zaupanje, doseči dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse vpletene. Ta hip pa lahko rečemo le: »Še sreča, da ima politika, pardon, država Kad in Sod ter da ta dva lahko NLB pomagata z rezervami, ki so bile tudi za takšne skušnjave ustvarjene v minulih letih.« Ker se mudi, je NLB s Kadom in Sodom podpisala pismo o nameri glede dokapitalizacije naše največje banke v znesku 61 milijonov evrov takoj, ko je postalo jasno, da ne more računati na pomoč KBC.
Mimogrede, minister Šušteršič je v zadnjih dneh za nekatere slovenske medije potrdil, da ima skupina NLB slabih terjatev (terjatev, ki se, če se sploh, poplačujejo z zamudo, večjo od 90 dni) res za kar tri milijarde evrov. Zelo zoprno.
