BRUSELJ, LJUBLJANA – Konferenca vodij političnih skupin v Evropskem parlamentu ni podprla ustanovitve posebnega preiskovalnega odbora za preiskavo ozadij davčnih izogibanj in posledic afere Luxleaks. Vodje večjih političnih skupin (EPP, S&D, ECR in ALDE) so sicer obravnavali predlog 25 odstotkov evropskih poslancev za ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta, ki bi lahko, ker bi imel zadostna pooblastila ter bi bil upravičen zahtevati vpogled v ključne zbirke podatkov, temeljito raziskal ozadja vnaprej dogovorjenega izogibanja plačevanja davkov, vendar so se potem raje podprle samo oblikovanje kvaziodbora, ki bo imel precej manj pooblastil in bistveno manjši obseg preiskovalnih pristojnosti. Drži, vodje večjih parlamentarnih skupin so že novembra lani sklenili, da preiskovalne komisije ne potrebujejo (?): da bo zadostovalo, če pristojni odbor Evropskega parlamenta napiše poročilo o aferi Junckerleaks, pardon, Luxleaks. Predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker je že vnaprej (na)povedal, da ne bo odstopil niti, če bi temeljita preiskava Evropske komisije potrdila, da so bile luksemburške davčne kravje kupčije s korporacijami v izrecnem nasprotju s pravili EU o državni pomoči, da so bile sklenjene prav v času, ko je bil on predsednik luksemburške vlade, ter celo, da je on zanje vedel in jih odobril. Je pa luksemburško tožilstvo zaradi domnevne izdaje poslovne skrivnosti takoj vložilo obtožnico proti posamezniku, ki naj bi razkrival podatke in s tem omogočil izbruh afere Luxleaks. Zdaj pa so v Bruslju preventivno preprečili temeljito preiskavo. Kot so razočarani komentirali nekateri izmed 25 odstotkov evropskih parlamentarcev, ki so zagovarjali ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora, ki bi edini lahko učinkovito vzel pod drobnogled afero Luxleaks, bo zdaj predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker »poskušal bizarno preiskovati samega sebe«. »Mogoče pa mu bo uspelo,« se pridušajo.
Naš premier dr. Miro Cerar je že lani novembra dejal, da bo afera Luxleaks bržda oslabila Junckerjev politični vpliv, da pa se on zaveda, da tudi zaradi tega potrebuje čim močnejšo komisarsko ekipo. Saj res, tudi Cerarjeva vlada bi kot vlada države članice EU zdaj lahko zahtevala, da se vendarle omogoči temeljito preiskavo ozadij luksemburške afere in vseh vpletenih vanjo (odgovornih zanjo).
EU je samo talka korporacij?
Spomnimo se, obstaja na tisoče oziroma celo na desettisoče strani dokumentov revizijsko-svetovalnih družb Ernst&Young, KMPG in Delloite, ki potrjujejo, da so se s prepovedanimi davčnimi olajšavi v času, ko je dr. Jean-Claude Juncker vodil luksemburško vlado, tam okoriščale velike korporacije, tudi Walt Disney, Koch Industries, Skype, Black&Decker, eBay in Telecom Italia. Kljub pritiskom velikih korporacij na Bruselj pa ni lahko razumeti, kako so lahko predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in vodje večjih političnih skupin zavrnili resno preiskavo, čeprav vedo, da s svojim početjem neposredno omalovažujejo vlogo Evropskega parlamenta ter vzbujajo dvom o njegovi verodostojnosti in o verodostojnosti EU kot celote.
