BRUSELJ – V bruseljski mestni hiši, najmogočnejši zgradbi na osrednjem mestnem trgu Grand Place, je nedavno prijetno zadišalo po slovenskih jedeh. Te je za zbor diplomatov in drugih povabljencev pripravil ducat osnovnošolcev, ki so se zavihteli na najvišja mesta tekmovanja Kuhna pa to. Gostje in tudi idejna vodja projekta Anka Peljhan niso skrivali zadovoljstva nad tem, kar so v Bruslju zakuhali mladi iz Ajdovščine, Dornberka in Kamnika.
»Prihajam iz Egipta in sem po poklicu kuhar. Hrana je odlična. Tako hrano bi lahko za pogostitev pripravili tudi poklicni kuharji, a ker je to delo mladih rok, je treba šolarje še posebno pohvaliti. Vidi in okusi se, da je vse narejeno z občutkom in ljubeznijo, prav tako pa je domiselno postreženo,« je ob pokušanju kloštrske kremšnite, ki so jo v Bruslju pripravila dekleta s kamniške osnovne šole, strnil eden od približno petsto gostov.
Sladico, s katero so se v Bruslju predstavile Kloštrske princese z Osnovne šole Toma Brejca Kamnik, je njihova mentorica Urška Dolgan opisala z besedami: »Kremne rezine iz uršulinskega samostana v Mekinjah kot sladica, po kateri je slovel tudi Kamnik, označujejo vlogo samostana v širšem kulturnem okolju. Ko je po razpustitvi klaris samostan menjal več lastnikov, so ga kupile uršulinke leta 1902. Kulinarična tradicija prvotnega samostana klaris se zato ni mogla ohraniti. Samostanska kuhinja je poleg redovnic oskrbovala tudi gojenke dekliške meščanske šole, ki so jo vodile uršulinke, zato se je zgledovala tudi po sodobnejših jedeh. Hkrati je samostan premožnejšim dekletom iz okolice omogočal individualne kuharske tečaje, s čimer so se nekatere samostanske jedi razširile tudi na podeželju.« |
Kratko in jedrnato je kuharski podmladek pohvalil še stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, veleposlanik Rado Genorio. Tudi evropska komisarka Violeta Bulc je bila ob pogledu na pestro pahljačo domačih dobrot, ki so jih pripravili osnovnošolci, prijetno presenečena: »Vemo, da gre ljubezen skozi želodec. Tako je hrana zagotovo eden od učinkovitih načinov, kako predstaviti Slovenijo v bruseljskem prostoru. Ko me vprašate o domači hrani, takoj pomislim na okus štrukljev, potice in štrudlja.«
Ob pogledu na domače jedi je misel v otroštvo preskočila tudi evropskemu poslancu Francu Bogoviču, ki je mlade kuharje povabil v Bruselj: »Moja mama je bila zelo dobra kuharica. Navsezadnje je bilo kuhanje tudi njen poklic, ki se ga je učila v kmetijski šoli na Veliki Loki pri Trebnjem. Doma se je vedno kuhala dobra, okusna hrana.« Na kmetiji so bili štirje fantje, dela je bilo vedno dovolj, zato je bila domača hrana krepka in takšna, po kateri so lahko poprijeli tudi za težka dela, je še poudaril sogovornik: »A še najraje sem imel palačinke. Takšne, bolj zapečene in z veliko jajc, si še danes spečem. Postrežem jih z medom ali pa kar brez vsega, saj so take še najboljše.«
Mladina kuhala tudi v Washingtonu
In kaj so mladi z osnovnih šol Šturje Ajdovščina, Dornberk in kamniške Osnovne šole Toma Brejca pripravili v Bruslju? V mestni hiši so poleg kloštrskih kremšnit, ki so med vsemi jedmi najhitreje izginile z miz, Kamničanke pripravile še ječmenovo kašo s pobarjeno klobaso kajžerico in trničem (sirom, značilnim za Veliko planino). Fantje iz Dornberka so pod mentorstvom Mateje Skočir poskrbeli za preprosto domačo jed, nekakšen ponarejen golaž, imenovan šimilj, z domačo klobaso, zraven pa so dodali zeliščno frtaljo. Skupaj z mentoricama Ireno Knafelc in Petro Ušaj so zagnani kuharji z ajdovske šole Šturje pripravili poletne kepice z bakalarjem na belo in suhe slive, ki so jih popekli, zavili v pršut in postregli s kozjim sirom.
In to še ni bilo vse. Tudi dan pozneje, ko so v prostore Stalnega predstavništva Republike Slovenije povabili v Belgiji živeče Slovence, so se za štedilniki sukali osnovnošolci. Jedem so se pridružile še polenta z župco, šjelnovka ali šelinka (minešta iz zelene), gamsova juha s pečenim štrukljem in tuhinjska fila (gorenjski prati podobna praznična jed).
In ne samo v Bruslju – slovenska mladina, ki se je najbolj izkazala na obsežnem tekmovanju Kuhna pa to, je letos kuhala tudi v Washingtonu, kjer so povabljence navdušili nadvse samozavestni kuharji z ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar, medtem ko so mladi kuharji s hrastniške Osnovne šole Narodnega heroja Rajka kuhali v Londonu. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da sta projekt, ki ga zavzeto vodi Anka Peljhan, in tekmovanje, na katero se vsako leto prijavi okoli sto skupin osnovnošolskih kuharjev, v svet ponesla številne slovenske jedi.
In ravno to, odkrivanje, pripravljanje in predstavljanje že skoraj pozabljenih slovenskih jedi, je tudi cilj projekta Kuhna pa to. »Z namenom, da skrite jedi naših prednikov ne bi ostale le mit o nekdanji slovenski kuhinji in da ne bi šle v pozabo, so se slovenski osnovnošolci podali na pot raziskovanja lastne kulinarične dediščine. Na tekmovanju v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti so se odpravili na izlet v zgodovino slovenske kmečke, delavske ali meščanske kuhinje, kot ga še nismo doživeli,« je ob koncu letošnjega projekta, ki združuje vse več mladih ljubiteljev kuhanja, poudarila Anka Peljhan, neumorni motor tega obsežnega obujanja slovenske kulinarične dediščine.
