»Kdo pa bo prišel v ta od boga in ljudi pozabljen del Slovenije na počitnice?« S takšnimi in podobno »prijaznimi« komentarji so hoteli sovaščani iz brkinske vasi Skopo, morda tudi iz nevoščljivosti, že pred leti vzeti voljo do gradnje turistične kmetije Francu Jelušiču. Z ženo Sonjo, ki se je v Skopo preselila iz Sežane, sta pred tem ob osamosvojitvi izgubila službo, vendar se nista dala. Danes turistično kmetijo Pri Filetu – krasijo jo tri jabolka, ki označujejo kakovost slovenskih turističnih kmetij (najvišjo kategorijo označujejo štiri jabolka) – poznajo ne le Slovenci in Tržačani, ki so večinski gostje, temveč pridejo sem turisti z vseh koncev sveta. Internet je prinesel svoje tudi v turizem na slovenskih kmetijah.
Konja sta bolj v okras
Prve goste sta Franc, ki ga prijatelji in znanci kličejo Frane, in Sonja sprejela leta 1994, uradno pa je bila turistična kmetija odprta tri leta pozneje. Za to, ker sta se v Brkinih prva začela ukvarjati s turizmom, sta Frane in Sonja od Občine Hrpelje - Kozina dobila posebno priznanje za prispevek k razvoju turizma. Kmetija v dveh apartmajih in petih sobah ponuja 20 ležišč. Poleg tega ima tudi tri gostinske prostore, ki jih še posebno ob koncu tedna napolnijo dnevni gostje. Po večini prihajajo s Tržaškega in iz notranjosti Slovenije. Poleti lahko uživajo na vrtu, kjer jim tudi ob največji pripeki v senci košate lipe ni vroče.
Turistična kmetija Pri Filetu ima dva lipicanca, od katerih je eden bel in drugi črn. Poleg kmetije je tudi maneža, ki pa ni najbolj zasedena. »Včasih je bilo veliko takih, ki so se zanimali za jahanje, zdaj pa sta konja bolj za okras kmetije in v zadovoljstvo otrok, ki imajo radi živali,« nam je pojasnil Frane. Otroci pa so navdušeni tudi nad drugimi živalmi. Hišo čuva črnodlaki labradorec Tajs, ki se prijazno igra z mačkami. Za potrebe domače kuhinje pa imajo na kmetiji tudi ovčke, kokoši in piščance ter tudi prašiče.
Turistična kmetija je daleč naokoli zaslovela po odlični domači hrani in po slastnih domačih jedeh iz doma pridelanih živil. »Vse, kar boste pojedli pri nas, je pridelano na naši kmetiji,« nam je zagotovila gospodinja Sonja. O tem sem se kmalu prepričal. Narezek, ki je bil sestavljen iz domačega pršuta, kraške slanine, domače neprekajene salame in klobase, me je takoj prepričal o tem, da je Frane tudi dober mesar. Vse mesnine posuši sam. Da je bilo vse skupaj še bolj slastno, je poskrbel domač kruh, ki je bil še topel, saj ga je Sonja ravnokar vzela iz peči.
Ajdova polenta
Spomladi so tako kot povsod na Primorskem na jedilniku tudi frtalje vseh vrst. »Na travniku naberem pomladne rastline, kot so rman, kopriva, regrat, meta, melisa, divja rukola, in še vse tisto, kar se najde užitnega med travo. To potem sesekljam in zmešam z jajci.« Preprosto in slastno. K njokom postrežejo ragu ali golaž. Med prilogami so zdaj tudi šparglji, koprive in polenta z ocvirki. Sonjina posebnost je ajdova polenta, ki je doslej še nisem zasledil na nobenem jedilniku pri nas.
Tudi sladice so vse domače. Tako lahko naročite jabolčni in češnjev zavitek, orehovo potico in razne biskvite s sušenim domačim sadjem. Hišna sladica pa je rezina, katere se je po naključju prijelo ime bomba. Ko jo je Sonja ob neki priložnosti spekla prvič – po svojem trenutnem navdihu –, je prišel novinar Primorskih novic. »Ko jo je pojedel, sem ga povprašala, kakšna je bila. Odvrnil je bomba, kar je v primorskem žargonu kompliment. Ker za slaščico nisem imela imena, sem rekla, pa naj bo bomba. In je obvezno na jedilniku.«
Slava Franetovega slivovca
Posebnost turistične kmetije Pri Filetu je žganjekuha. Brkini so zaradi ugodne klime in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato se je včasih vsaka hiša ukvarjala tudi z žganjekuho. Še posebno pa je slovel brkinski slivov'c, ki so ga kuhali iz posebne brkinske češpe, kot domačini pravijo češpljam. Iz njih tudi Franc Jelušič kuha odlično slivovo žganje. »Žal je našo češpo napadla bolezen in je tega sadeža vsako leto manj. Zato je brkinski slivov'c še dragocenejši.«
Ker so Brkini poraščeni z brinjem in tudi zato, ker je Franetova Sonja s Krasa, pa kuha tudi kraški brinjevec, ki je zaščiten in je lahko destiliran samo iz domačega brinja. Zanj je zaradi visoke kakovosti na številnih mednarodnih ocenjevanjih dobil najvišja priznanja. S slivovcem in brinjevcem pa je duhoviti Frane, oblečen v brkinsko narodno nošo, mednarodno prepoznaven promotor Brkinov. Že tri desetletja brez njega ne mine niti en novosadski sejem, hodi pa tudi na sejme v Italijo. Zaradi vesele in nagajive narave je priljubljen povsod.
Pozdrav iz Avstralije Frane in Sonja sta s svojo turistično kmetijo dobila veliko prijateljev po svetu. Neka nemška družina iz Leipziga hodi sem na počitnice že 16 let. Predlanskim sta bila kar tri tedne tu na počitnicah zakonca iz Avstralije. »In ko se je lani poročil njun sin in sta šla mladoporočenca na poročno potovanje v Evropo, so jima starši zabičali: obvezno pozdravita Franeta in Sonjo. In mladoporočenca sta, čeprav nista nameravala priti v Slovenijo, prišla za eno noč v Slope in prinesla pozdrave.« |