V Bovcu se bojijo potresa,
 kot je bil za veliko noč 1998

BOVEC – Prebivalce Bovca in okolice je prejšnjo soboto in nedeljo nekajkrat prestrašilo tresenje tal. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so prvi potres z magnitudo 2,9 zaznali ob 17. uri in 19 minut, šibkejšega, z magnitudo 2,2, ob 18. uri in 6 minut, najmočnejšega, z magnitudo 3,1, pa minuto čez 19. uro. V nedeljo sta jim ob 2. uri in 58 minut ter v času kosila, ob 12. uri in 39 minut, sledila šibka potresna sunka z magnitudo 1,2. Šibkejša sunka so v omenjenih dnevih občutljive naprave zaznale tudi v okolici Idrije, enega v okolici Vrhnike in enega v okolici Vinice, v petek ob 13. uri in 13 minut pa z magnitudo 2,4 blizu državne meje z Italijo v okolici Humina.

Isti dan je potresni sunek z magnitudo 2,0 zbegal tudi Zagrebčane. V zadnjem času se je zamajalo še v okolici Litije, Vrhnike, Ribnice in Šmarjeških Toplic. Potresni sunek ocenjene magnitude 2,6 z žariščem v okolici Bovca so v sredo, 11. septembra, ob 11. uri in 23 minut, čutili v Bovcu, Kobaridu in Drežniških Ravnah, v noči na četrtek, ob 2. uri in 49 minut, pa je šibkeje, z magnitudo 1,5, spet zatreslo Bovec.

Vsi še nimajo obnovljenega doma

Za majanje tal so še posebno občutljivi v zgornjem Posočju, saj so prestali veliko gorja ob potresih 6. maja in 15. septembra 1976 z epicentroma v bližnji Furlaniji ter 12. aprila 1998 in 12. julija 2004 z epicentroma na njihovem območju.

Bovški župan Siniša Germovšek sunkov minuli konec tedna zaradi službene odsotnosti ni doživel, so ga pa o vsakem sproti po telefonu obveščali sodelavci. Ko se je vrnil v domači kraj, je od mnogih poslušal o nelagodju, prestrašenosti in zaskrbljenosti.

Ob tej priložnosti smo župana povprašali, ali je obnova v prejšnjih potresih poškodovanih hiš pri koncu in ali je po njegovi oceni na splošno zadovoljiva ter uspešna. Odgovoril je: »Popotresna obnova bo v skladu s potrjenimi načrti zaključena v letu 2015, tako da je še nekaj družin, ki obnove domov še niso dokončale. Do koncepta in izvedbe te obnove pa sem bil vedno zelo kritičen, tako da bo njeno uspešnost pokazal čas.«

Potresni sunki so Matejo Karba tokrat našli v prvem nadstropju hiše v bovški ulici Kot: »Na lepem se je zatreslo, zažvenketalo. Neprijetno je, saj ne veš, ali je to vse ali bomo morali spet bežati iz hiše. Po velikonočnem potresu smo morali razmajano podreti in zgraditi novo. Da bi se podrla, me ob zdajšnjih sunkih ni skrbelo, kljub temu pa ni prijetno, ko se majejo tla.«

Kot udarec, eksplozija, zibanje

Čeprav rojeni Ljubljančan, je Igor Šimic doživel vse posoške potrese, začenši s tistim v letu 1976: »Treslo je od maja do septembra, nonstop, skoraj vsak dan. Med rušilnim ob treh zjutraj sem s še ne mesec starim sinkom v naročju bežal dol po stopnicah. Precej noči smo potem prespali v avtu na športnem letališču.«

Velikonočni ga je ujel med kosilom: »Najprej slišiš zvok, takoj nato premikanje. To se ti tako zasidra, da za vedno ločiš potresne tresljaje od vseh drugih.«

Marsičesa se je poučil iz knjige Potresna dejavnost zgornjega Posočja: »Hranim jo s posvetilom avtorja Renata Vidriha. Žal že pokojnega. Naše območje se nahaja na geološki prelomnici, da skoz po malem ruka. Ti blažji sunki zdaj so dobri, ker umirjajo napetosti v zemeljski notranjosti. Gore, ki se dvigajo okrog naše doline, tudi pomagajo absorbirati vibracije. Kdaj bo pa znova močno ruknilo, lahko le čakamo. Zanesljivo je le, da se po vsakem rušilnem potresu pojavijo gospodje s kravatami in čeladami ...«

Ob sobotnem prvem sunku je Danica Komac iz gostilne Vančar v Čezsoči stala v pisarni: »Naenkrat je butnilo, kot bi nekdo noter v zemlji udaril v ploščo. Sama sem bila, sem kar onemela. Veste, s potresi se je vame zalezel strah, ostal mi bo do konca življenja. Ob naslednjem sobotnem sunku sem prav tako stala v pisarni, je pa še bolj butnilo. Občutek je bil, kot da je globoko v zemlji eksplozija. Ob tretjem malo čez sedmo sem bila z gosti, med njimi je bilo precej Madžarov, v kleti. Občutek je bil spet drugačen, kot zibanje. Goste smo komaj prepričali, da so v novi in potresno varni hiši, kjer se jim ne more zgoditi nič hudega.«

Kljub novi hiši ni brezbrižna: »Podrlo je ne bi, bi pa lahko nastala velika škoda. Kako bi jo zmogli, ko smo – država nam je dala bore malo – obremenjeni s posojili, raje niti ne pomislim.«

Izstopajoča tri območja

Ob najnovejšem tresenju je Polona Zupančič z Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje uvodoma dejala: »Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost zmanjšuje. V Sloveniji moramo računati na potrese intenzitete VIII EMS-98. Tak potres bi povzročil močne poškodbe na mnogo starejših slabo grajenih stavbah.«

S potresno nevarnostjo izstopajo tri območja, prvo je na zahodu Slovenije: »Tu so se tla v preteklosti najmočneje tresla. Leta 1511 je na tem območju nastal doslej največji potres z žariščem na slovenskih tleh, potres leta 1998 v zgornjem Posočju pa je bil eden od dveh največjih v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Sicer pa so velike vrednosti projektnega pospeška tal na tem območju predvsem posledica velikih in pogostih potresov v bližnji Furlaniji, kjer so bili zadnji veliki potresi leta 1976.«

Sledi območje Ljubljane in okolice: »Šibkejši potresi so tu razmeroma pogosti pa tudi nekoliko močnejši niso redkost. Največji znani potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. K večji potresni nevarnosti na tem območju (posebno na njegovem zahodnem delu) prispeva tudi potres na Idrijskem leta 1511.«

Tretje je območje Brežic, kjer k dokaj veliki vrednosti projektnega pospeška tal prispevajo številni razmeroma šibki in redki močnejši potresi: »Najmočnejši znani potres je bil tu leta 1917, ki je bil eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. K potresni nevarnosti območja prispevajo tudi potresi na hrvaški strani meje in močnejši potresi severno od Zagreba.«

Obdobja, ko trese več

V zadnjih šestih mesecih, je povedala sogovornica, beležimo večjo potresno aktivnost na več območjih: »Območje med Ribnico in Suho krajino je potresno aktivno od marca, prebivalci so čutili številne potrese, najmočnejši je bil 16. junija z magnitudo 3,6 (intenziteta V-VI EMS-98). Več potresov smo zabeležili tudi v okolici Litije (najmočnejša z magnitudo 3,1 in intenziteto IV-V EMS-98 sta se zgodila 7. aprila in 5. septembra). Tudi območje okolice Novega mesta, Šentjerneja, Škocjana in Šmarjeških Toplic je potresno aktivno, prebivalci so od marca čutili več kot 10 potresov, najmočnejši je bil 30. avgusta z magnitudo 2,1 (intenziteta IV EMS-98). V zadnjih 10 dneh smo zabeležili tudi več potresov v okolici Vrhnike (najmočnejši z magnitudo 3,2 (IV EMS-98) se je zgodil 31. avgusta) in v okolici Bovca, kjer so prebivalci v zadnjih treh dneh čutili vsaj 6 potresov (najmočnejša sta se zgodila 7. septembra z magnitudo 2,9 in preliminarno ocenjeno intenziteto V EMS-98).«

Obdobja povečane potresne aktivnosti se izmenjujejo z obdobji zmanjšane potresne aktivnosti: »Povečana potresna aktivnost v Sloveniji je bila leta 2010, ko so se zgodili številni potresi v okolici Postojne, Ilirske Bistrice in Naklega. Prebivalci Slovenije so v letu 2010 čutili 85 potresov. Leta 2010 je največje potresne učinke pri nas dosegel potres, ki se je v bližini Postojne zgodil 15. januarja 2010 z magnitudo 3,7 in največjo intenziteto EMS-98 v Postojni. Številnim šibkim potresom v letu 2010 ni sledil noben močnejši. V letih 2011 in 2012 je bila potresna aktivnost zmerna, leta 2011 so prebivalci čutili 38 potresov, leta 2012 pa 42.«

Kljub številnim znanstvenim raziskavam v preteklih desetletjih se potresov ne da napovedovati: »Dejstvo je, da običajno močnejšim potresom sledijo številni šibkejši popotresi na istem območju, ki v odvisnosti od jakosti glavnega potresa lahko trajajo različno dolgo: od nekaj dni do nekaj let. Na podlagi povečane potresne aktivnosti v preteklih mesecih pa žal ne moremo napovedati časa, kraja in moči naslednjih potresov.«

Seizmologinja Zupančičeva je sklenila: »Potresi so na območju Slovenije bili in jih moramo pričakovati tudi v prihodnosti. Edina učinkovita zaščita je potresno odporna gradnja in upoštevanje navodil uprave za zaščito in reševanje o ukrepih pred potresom, med njim in po njem.«