V bolnišnici že trije
 nabiralci čemaža

LJUBLJANA – Čemaž je rastlina, za katero se pri nas zadnja leta znova veča zanimanje in jo ljudje pogosteje nabirajo. Slovi tudi po zdravilnih lastnostih, ki naj bi presegale česnove, na tega pa ga veže tudi značilen vonj, ki napolni nosnice in jih ne zapusti kmalu. Toda konec preteklega tedna je zakrožilo obvestilo centra za zastrupitve v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, kjer so samo v zadnjem tednu zdravili že tri nabiralce oziroma uživalce čemaža, ki so ga zamenjali s podobnimi, a smrtonosnimi rastlinami.

Dva sta bila zastrupljena z jesenskim podleskom, eden pa z belo čmeriko. Lani spomladi so v UKC Ljubljana zdravili skoraj deset bolnikov, ena ženska pa je zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom celo umrla. Podobno je bilo tudi v prejšnjih letih, pred tremi leti je zaradi usodne zamenjave in zastrupitve umrl en bolnik. Gre za redke primere, v katerih pa je tudi medicina nemočna, zatorej se velja vprašati, kaj vse naše oči vidijo in roke ponesejo v usta namesto čemaža.

Gozdno nabiralništvo

Uživali so ga že stari Rimljani, starejši se dandanes spominjajo, da so ga nabirali od marca do poletja, najpogosteje pa maja, ko tudi cveti. O njegovi priljubljenosti priča vrsta imen, pod katerimi ga pri nas poznamo: najpogostejša so divji česen, medvedji česen ali medvedji luk, gozdni česen, kačji lek in štrkavec. In če ljudje pri drugih rastlinah ob omembi hranjenja s cvetovi po navadi opustijo misel na tovrstno početje, se pri čemažu nekaterim gurmanom pocedijo sline. Ena boljših plati te rastline je, da lahko uživamo malodane vse njene dele – od cvetov in listov do plodov in čebulic –, ki se lahko znajdejo v tem ali onem receptu.

A na svetu skorajda ni dobrih reči brez vsaj trohice nevarnosti. V primeru čemaža je to podobnost z nekaterimi drugimi rastlinami, o katerih nas je podučila redna nabiralka čemaža, ki se spominja, da ga je nabirala že v mladosti, nato pa nekaj desetletij ne. V zadnjem obdobju je modno usmerjanje k naravi ter njenim koreninam znova usmerilo pozornost na čemaž; kakšen upokojenec ali branjevka celo dobi kakšen evro za šopek listov, ki jih nabere v naravi.

Med sprehodom po gozdu okoli mesta z izkušeno nabiralko Heleno smo ga kmalu našli na dveh lokacijah ob tekoči vodi, kjer rastejo tudi njegovi varuhi, to so hrast, gaber in bukev. Na eni lokaciji je bilo polno cvetov, med katerim pa so se skrivale tudi rastline podobnega videza, ki jih oko nepoznavalca nemara ne bo razlikovalo. »Niti na vonj se ne moreš zanesti, saj ti roke kmalu po začetku nabiranja dišijo po čemažu,« pravi gospa, ki ga uporablja za juho, namaze ter številne druge jedi. Čemaževi listi so po deževju bujni, zato jih v teh dneh nemara težje zamenjamo za manjše liste drugih rastlin, ki nas lahko zavedejo – ter povzročijo kup preglavic, katerih postaja je lahko urgenca, bolnišnica ali celo pokopališče.

Tihi morilci

Čemaž je zdrav, rastline sorodnega videza pa so lahko morilske. To nam je potrdil tudi doc. dr. Miran Brvar, dr. med., vodja centra za zastrupitve: »Pri nas ga največkrat zamenjajo z jesenskim podleskom ali belo čmeriko, manj pogosto pa z divjo šmarnico.« Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, ki se sicer uporablja tudi kot zdravilo za zaviranje celic – a ne v naravni obliki, marveč v tabletah. »Kolhicin prizadene tiste celice, ki se hitro delijo, denimo v kostnem mozgu ali sluznici,« obrazloži dr. Brvar. In že v manjših odmerkih je lahko smrtno nevaren.

Posledice zastrupitve so kmalu vidne: če gre za jesenski podlesek, začne človek 2–12 ur po zaužitju bruhati, obide ga slabost, preganja driska. »Dva do štiri dni po zaužitju lahko sledi odpoved jeter, ledvic, trebušne slinavke, tudi srca,« opozarja vodja centra. A bolniki po bruhanju in driski po navadi pridejo na urgenco. Če so dovolj hitri, sta po navadi dovolj že izpiranje želodca in prejetje odvajala, ki telesu pomaga izločiti strup(e).

Zastrupitev z belo čmeriko je morda za kanček manj, a posledice so lahko še bolj različne: slabosti, bruhanju ter driski se pridružijo glavobol, meglen ter skakajoč vid, mravljinčenje, oslabelost, lahko se upočasni srčni utrip, krvni tlak se zniža, pojavi se lahko prehodna izguba zavesti.

Kako se torej zaščititi pred temi tihimi morilci, ki so skriti med čemažem kot kakšne strupene gobe med užitnimi? »Ne nabirajte neznanih rastlin, to je edini način,« kot iz topa izstreli sogovornik. Če pa se zadeve zalomijo in se po zaužitju tistega, kar smo imeli za čemaž, pojavijo omenjeni bolezenski znaki, ne odlašajmo z obiskom zdravnika ali urgence. »Če imajo ostanke jedi, naj jih ljudje prinesejo s seboj,« predlaga prakso, ki zdravnikom omogoča hitrejšo prepoznavo bolezni oziroma snovi, ki je kriva za težave. Prav ob čemažu se nemara velja držati ljudske modrosti, namreč da je lažje preprečiti kot lečiti.