Bela hiša, simbol politične moči, dom najvplivnejšega predsednika na svetu, njegove družine in vrh ameriške administracije. Že turistični ogled krila, dostopnega javnosti, je za mnoge uresničitev sanj in potrditev uspešnosti: redki so namreč tisti, ki jih v svoje prostore sprejme predsednik ZDA, podpredsednik ali pa eden od članov njegove ekipe.
Bela hiša je najpomembnejši kraj za srečanje državnih voditeljev in diplomatov. Nič čudnega, da je veliko več tistih, ki se v rezidenci Baracka Obame znajdejo kot turistični obiskovalci, kakor onih, ki pridejo tja službeno. Vendar so prvi prikrajšani za srečanje s stanovalci Bele hiše pa tudi za ogled glavnih prostorov. Vsak Američan, ki mu zahtevek za javni ogled potrdi vsaj en član ameriškega kongresa, dobi to možnost. Na spletu je stran z razporedom skupinskih obiskov in pravila, ki so za tujce drugačna, napotke pa dobijo v svojem veleposlaništvu v Washingtonu. Med drugim so prepovedani fotoaparati, kamere, ročne torbe, nahrbtniki, kozmetika, razpršilniki, mobilni telefoni, dežniki, ključi, otroški vozički, orodje, orožje in predmeti, ki bi jih lahko uporabili v morebitnem napadu.
Obamova administracija je Belo hišo bolj odprla javnosti. Tako lahko na spletu izvemo, kateri Slovenci so jo obiskali, kdo je bil gostitelj in koliko časa je trajal obisk. Besedici Potus ali Vpotus pomenita, da je prvega gostil predsednik, drugega pa podpredsednik.
Pahor, Türk, Kirn, Bajuk
Tako je Boruta Pahorja 9. februarja 2011 sprejel podpredsednik Joe Biden v Rooseveltovi sobi za sestanke v slovitem Zahodnem krilu. Nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor je isti gostitelj sprejel že 25. maja 2010; njen obisk je trajal petnajst minut dlje od Pahorjevega. Hrvaškega predsednika Iva Josipovića je 3. maja lani gostil predsednik Obama; sprejem se je po uradni statistiki začel ob 11.10, končal pa ob 23.59, kar je očitno najdlje.
Danilo Türk se je z Obamo sestal aprila 2009 v Istanbulu in konec istega leta v New Yorku. Ime slovenskega veleposlanika Romana Kirna je na seznamu skupine 400 ljudi, ki jih je 5. oktobra 2010 sprejel predsednik Obama. Andreja Bajuka je 22. januarja 2010 sprejel Obamov tesni sodelavec Garrick Davis. Brskanje po imenu Andrej razkrije, da je bil v Beli hiši uradno tudi Andrej Kavčič. Če iščemo po imenu Janez, najdemo profesorja s pravne fakultete Janeza Kranjca, Janeza Dularja in Janeza Younga.
Nemalo Slovencev
Med Slovenci, ki so se sprehodili skozi Belo hišo, so bili še Blaž Božnar, Blaž Pinčič, Dejan Tratnik, Dejan Zavec, Gašper Mamilovič, Matija Smrečnik, Nejc Dolinar, Mirko Jarc, Tadej Francelj, Uroš Lovišček, Miha Gorjup, Nina in Ana Lokovšek. V ameriški predsedniški rezidenci so bile štiri Špele, s priimki Berlec, Topole, Zakotnik in Tratnik. Med obiskovalci ni mogoče zaslediti nobenega Jerneja, Matjaža, Mitje ali Matevža, je pa bilo tam kar pet Tomažev: Blejec, Jagarinec, Javornik, Klančnik in Roblek. Med goste so se zapisali tudi politik Zoran Thaler, ljubljanski profesorici Zdenka Šadl in Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesor prava Zdravko Pečar, zgodovinar Janko Prunk, znanstveni sodelavec s fakultete za družbene vede Miroljub Ignjatovič ter njegova kolega Samo Uhan in Drago Zajc. Vsi našteti so bili del skupine 214 radovednežev, ki si je Belo hišo ogledala 20. januarja 2011. V isti skupini so bili še Slovenci Aleksander Besednjak, Nikolina Bilavčić, Nastja Hojnik, Ines Jerele, Aleš Kocjan, Matej Knep, Urša Kvas, Valerija Klančnik Svetina, Luka Maselj, Primož Pančič, Petra Turk in Rok Vodopivec.
