MURSKA SOBOTA – Izvršni odbor sindikata in stavkovni odbor v Aha Muri sta za 4. junij napovedala celodnevno stavko, če do petka ne bodo dobili druge polovice aprilske plače. Konec prejšnjega tedna je vodstvo družbe zaposlenim obljubilo preostanek plače do konca tega tedna.
Zaposleni v Aha Muri bi morali drugo polovico aprilske plače sicer dobiti v petek, a se to ni zgodilo. Vodstvo je zaposlenim takrat sporočilo, da »pogajanja lastnikov z bankami še vedno trajajo in kljub zagotovilom iz prejšnjega tedna niso končana«. Pojasnili so še, da so tri banke že dale pozitiven odgovor, na enega pa še čakajo. Denar od bank naj bi dobili ta teden, prav tako naj bi do konca tega tedna zagotovili denar iz lastnih virov.
Kljub recesiji izpolnjevali obveznosti do bank
Zaposleni so prvo polovico aprilske plače dobili 17. maja, solastnica podjetja Aha Mura Mojca Lukančič pa je takrat napovedala, da bodo preostanek plače dobili do konca prejšnjega tedna. Aha Mura, ki se je znova znašla v težavah, je po besedah Lukančičeve od 7. marca pri bankah poskušala dobiti dodatna likvidnostna sredstva za vsa podjetja v skupini, tudi zato, ker so v letih 2011 in 2012 bankam plačevali prek svojih zmožnosti, a jim to ni uspelo.
Nato so rešitev našli v shemi, ki jo ima SID banka za obratna sredstva, s katerimi daje 60 odstotkov poroštva. Skupina Aha je za kredit v višini sedem milijonov evrov ponudila zavarovanje za skoraj 19 milijonov evrov z vsemi podjetji, ki so imela lani 108 milijonov evrov prihodkov.
Lukančičeva je še poudarila, da so kljub recesiji ves čas izpolnjevali obveznosti do bank, leta 2012 so odplačali šest milijonov evrov glavnic kreditov in niso dobili niti evra novega, tako da so se razdolževali hitreje, kot bi se lahko glede na splošne razmere, kljub temu pa banke zanje niso imele dovolj posluha. Od sedmih milijonov evrov bodo za Aha Muro namenili 2,2 milijona, pri čemer Mura v skupini prinaša le 30 odstotkov prihodkov.
1530 delavcev
Ker mora zaradi pomoči države Aha Mura 1530 delavcev zaposlovati pet let, bi po njihovih izračunih pogodbena kazen znašala okoli 63 evrov za delavca mesečno, razen če bi država ugotovila, da gre za dogodek na trgu, na katerega ni bilo mogoče vplivati. Tako pa je bilo po njihovem mnenju tudi v resnici, je prepričana Lukančičeva.
