BLED – Lahko rečemo, da je bila na Bledu tiste dni prva prava poletna sparina.
»Ali je to prvi poletni dan?«
»Pa saj še ni poletje ...« je takrat odgovoril mož s spetimi lasmi. »Kar se vremena tiče, sem sicer pravi naslov, ampak po moje vendarle niste zaradi tega tukaj!«
Seveda ne, 47-letni Sergej Učakar, pravi Blejčan, je zanimiv človek. Dobili smo se v prijetnem in umirjenem kotičku, vrvež nas je obdajal, a se nas ni dotaknil. Dobili smo se namreč na igrišču za mini golf, prvem te vrste v Sloveniji, drugem v Jugoslaviji, takoj za Crikvenico. Zgrajen je bil leta 1964. Leto zatem je na svet privekal Sergej Učakar, ki mu je pred časom v Celovcu uspela svojevrstna rariteta, nekaj nemogočega, nekaj nepredstavljivega, rekord, življenjski cilj, v žargonu mu pravijo – absolut. V deželnem avstrijskem prvenstvu v mini golfu mu je namreč uspelo v 18 poizkusih zadeti vseh 18 lukenj! Noro!
Ptički so veselo žvrgoleli, mi pa smo polagoma odkrivali skrivnosti mini golfa. Mirno smo prestopali osemnajsterico, to je standard, zgledno urejenih betonskih oziroma open standard terenov, kot se učeno reče, od najpreprostejših pa vse tja do na videz preveč zapletenih. Sergej Učakar ima to blejsko igrišče, teh skoraj 4000 m2 privlačne parcele, v najemu že od leta 1996, je tudi predsednik naše mini golf zveze; Sergej Učakar piše zgodovino tega športa, tega udejstvovanja, ki ga večina sicer zavestno podcenjuje, mož, ki temu kljubuje in ki je v tistem ravno lopnil po žogici proti luknjici v daljavi, ve dejansko vse, vse o mini golfu, v teoriji in praksi.
Vzponi in padci
Seveda je mini golf, nekateri mu pravijo kar crazy (nori) golf, pognal korenine iz lagodnejšega, prestižnejšega in prostranskega golfa. V zibelki, v škotskem St. Andrewsu, si ga je gospoda omislila za svoje gospe, prvič, ker niso imele vstopa v njihov moški svet, ups, golf, in drugič, da so pač nekaj počele, »da so lahko afne guncale,« je ustrelil naš sogovornik.
Prva dokumentirana notica o mini golfu je iz leta 1912. V zlati in rastoči dobi je doživel neznanski razcvet, samo v New Yorku in okolici je nekaj tisoč igrišč, po črnem petku in zlomu borze pa je začel na oni strani Atlantika naglo upadati.
Leta 1930 sta ga švedska zdomca Edwin O. in Eskil Norrman pripeljala v Evropo, na Švedsko, nekakšno zibelko sodobnega mini golfa. Lesena igrišča, prevlečena s filcem, so se v Skandinaviji ekspresno prijela, preprosta, poceni, proletarska in zabavna igra je bila namenjena predvsem družinskemu razvedrilu, za igranje mini golfa seveda ne potrebuješ ne denarja, ne tečajev, ne preveč časa kot na primer za golf, »ti, v živo sem gledal invalide, ki so ga igrali, nekateri brez nog, nekateri celo brez rok, ne moreš verjeti, a je res!« je dodal Učakar. Srečo je imel, da je osebno spoznal dr. Fritza Schwiglhoferja iz avstrijskega Pernitza, ki je to igro za najširše množice videl na Švedskem in jo sam razširil po srednji Evropi. »Bil je tudi ta, ki se je spomnil danes vsesplošno uveljavljenega sistema 18 lukenj!«
Od Vrbskega jezera k nam
S pomočjo tega avstrijskega pionirja je mini golf dosegel še drugi vrtoglavi razcvet, in sicer v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je zabavna igra prvič prišla na uho tudi našim fantom. Bogdan Šanca, častni občan Bleda, je šel tedaj čez mejo, do Vrbskega jezera v Poreče, natančno poslikal tamkajšnje igrišče, dobil načrte in ga leta 1964 tudi postavil. Na tem kraju, pod hotelom Park, stoji še danes. Sergej Učakar skrbno hrani črno-belo fotografijo s tistega slovesnega odprtja.
Od Umaga do Dubrovnika jih je potem zraslo čez tisoč, po Sloveniji 25.
Tudi Sergej je že kot mulec večino časa preživel na tem terenu, njegovo življenje je odtlej tesno povezano s tem igriščem, z mini golfom.
Po osamosvojitvi domači veljaki sicer niso prav dobro vedeli, kaj bi z družbeno lastnino, tako je bilo tudi drugje po Jugi, mini golf igrišča so bila nenadoma prepuščena propadanju, »vse je šlo v rit!« je siknil.
Ker pa je kot natakar v hotelu Vila Bled hodil vsak dan mimo, je pomislil, »ti, tega pa ne bi bilo neumno obnoviti!« In res: dobil je priložnost, da ga z lastnimi močmi obnovi, že kmalu zatem, leta 1997, je bil tudi prvi turnir. Leta 2000 so ustanovili ŠD Mini golf Bled, leta 2002 tudi krovno zvezo.
To res ni štos
Ker pa je nekoč potreboval novejšo opremo, se je ponjo odpravil k najbližjim sosedom. Tam je dobil žogice in palice ter izvedel, da se mini golf igra tudi tekmovalno. V hipu ga je zasrbelo, pa ne le njega, še kopico drugih članov društva. Kaj kmalu so se zedinili in začeli hoditi na turnirje čez mejo. Ker jim v Sloveniji te igre nikakor ne uspe popularizirati, so se združili s celovškim klubom.
Prva ugotovitev je bila, da je to pravzaprav miselna igra, kjer sta ti v pomoč – putter palica in žogica. »To ni štos!« je v tistem pomignil s kazalcem. Ko izvemo, da je bistvenega pomena temperatura žogic, vse so gumijaste, nekatere živahnega, druge mrtvega odboja, da je treba nenehno in smiselno prilagajati jakost in smer udarca, da turnirski sistem veleva za vsako progo drugačno žogico in da je umetnost premagovanja ovir s čim manj udarci ponekod že prava znanost, in ko sta Sergej in njegov kolega Jani Jensterle pokazala nekaj natančnih bravur, tedaj smo spoznali – mini golf je šport, še kako zahteven šport!
Še to: če se golf igra z eno žogico od začetka do konca, se mini golf igra ravno obratno.
Svetlobna leta za Švedi
Sergej Učakar, ki ima na domačem terenu za sabo že zavidljivih 3500 iger, priznava: »To, kar mi je zadnjič uspelo, marsikdo ne doseže nikoli v življenju!« Vseeno priznava, da ga od najboljših na svetu, recimo Švedov, ločujejo svetlobna leta. V čem je tolikšna razlika, smo ga povprašali. »To, da so 20 let mlajši od mene, da imajo neverjetno podporo, da vlagajo ogromno sredstev, vsak ima svojega trenerja, ki do potankosti prouči sleherni kot terenov, temperatura njihovih žogic je ves čas pravilno vzdrževana ...« Glede na to, da je turnirski sistem, kakršen je, denimo, na mastersu v Hastingsu, sestavljen iz več krogov, na koncu pa še iz izčrpavajočega teniškega sistema vse do finala, je slovenska realnost v športnem mini golfu bolj kot ne, kot priznava tudi Učakar, eksotična.
Vseeno je tudi mini golf način življenja. Zadeti pravo luknjico, z nasmeškom, s čim manj preglavicami.