LJUBLJANA – Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pod drobnogled vzela 12 vzorcev paštet, sedem piščančjih in pet kokošjih. Pri izbiri paštet, ki so jih preverjali, so izbirali le tiste z napisom »piščančja pašteta« ali »kokošja pašteta«, torej paštete brez dodatkov, kot npr. »z jetri«, »z zelenjavo« ... Ugotovili so, da je v 100 gramih paštete v povprečju 25 odstotkov maščobe, zanimiva pa je tudi ugotovitev, da je v vzorcih piščančjih paštet v povprečju več mesa kot v vzorcih kokošjih paštet.
Raje piščančje kot kokošje
Pašteta je mesni izdelek, zato so preverili, koliko mesa vsebuje izbrani vzorci. Na oznakah je bila navedena različna količina mesa, od 24 do 50 odstotkov, našli pa so tudi vzorec, kjer količina mesa ni bila zapisana. »To je po Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil obvezno,« je poudarila prehranska strokovnjakinja z ZPS Tanja Pajk Žontar. Dodala je: »Lahko podamo splošno oceno, da so vzorci piščančjih paštet v povprečju vsebovali več mesa kot vzorci kokošjih paštet.«
Ne jejte je pogosto
Energijska vrednost perutninskih paštet je po navedbah proizvajalcev okoli 1200 kJ (280 kcal) na 100 gramov izdelka, kar jih uvršča med energijsko bogatejša živila, pravijo v ZPS. K njihovi energetski vrednosti prispeva pomemben delež maščoba, saj jo je v povprečju v 100 gramih izdelka dobrih 25 gramov. »Živila z veliko maščobe običajno vsebujejo malo esencialnih hranil, zato je smiselno poskrbeti, da so na naših krožnikih samo občasno in v manjših količinah. Seveda pa lahko hranilno vrednost kosa kruha s pašteto povečamo z dodatkom večjega kosa solate, na palčke narezanega korenja ali paprike ali pa pašteto »posujemo« s kalčki,« je poudarila Pajk Žontarjeva.
Paštete barvajo
Ugotovili so, da sedem testiranih paštet od 12 vsebuje vsaj en ojačevalec arome ali več. Pozitivno je, tako pravijo, da med njimi ni bilo paštet, ki jih oglašujejo za otroke. Po mnenju strokovnjakov je mogoče doseči dober okus paštete z uporabo kakovostnega mesa in primernih začimb, zato v ZPS ocenjujejo, da uporaba ojačevalcev arome ni upravičena. Podobno velja tudi za konzervanse. »Večina piščančjih paštet (5 izmed 7) in le ena kokošja pašteta so vsebovale konzervans E 250, ta se sicer dodaja v minimalnih količinah skupaj s soljo (t. i. nitritna sol) predvsem zato, da zagotovijo želeno rožnato barvo paštete. »Atraktivnejšo« barvo paštete pa je mogoče dobiti tudi z dodajanjem npr. paprike,« meni dr. Pajk Žontarjeva.
Kako nastane pašteta? Tehnoloških postopkov za pripravo paštet je več, običajno pa perutninsko meso najprej skuhajo in nato ročno ali strojno odstranijo kosti. Potem dodajo maščobo, ki je lahko živalskega ali rastlinskega izvora (v zadnjem času rastlinska maščoba izpodriva živalsko), in druge sestavine, kot so mlečne in sojine beljakovine, začimbe, sol in aditivi. Vse sestavine nato dobro zmešajo in sesekljajo, pri čemer nastane homogena zmes. Z zmesjo nato napolnijo različno embalažo (vzorci so bili v mehkih in trdih pločevinkah) in jo toplotna obdelajo (pasterizacija ali sterilizacija). Pasterizirana konzerva paštete je uporabna običajno nekaj mesecev, medtem ko je rok uporabnosti sterilizirane paštete nekaj let. |
Le ena pašteta dobila oceno zelo dobro
ZPS je preverjala tudi vsebnost beljakovin, soli in veznega tkiva. Ker pa nas pri izbiri živil vodi tudi videz, so na testu paštet iz piščančjega in kokošjega mesa, skladno s Pravilnikom o kakovosti perutninskih mesnih izdelkov, v katerem je določeno, da morajo biti perutninske paštete homogene, brez izločene maščobe ali želeja, tekstura mora biti mazava, vonj in okus pa skladna, dodali tudi senzorično oceno. »Pri senzoričnem ocenjevanju so bili preizkuševalci pozorni tudi na to, ali se iz paštete izloča voda, kako velik je zračni mehur na dnu paštete (biti mora čim manjši), ali vsebina odstopa od pločevinke, kar kaže tudi na bolj ali manj ustrezen tehnološki postopek. Ocenjevalci pa so tudi ocenjevali, ali je pašteta v ustih kašasta, ali povzroča »obloženost« ust zaradi maščobe in še bi lahko naštevali,« je predstavila ključne kriterije senzoričnega ocenjevanja Tanja Pajk Žontar. »Senzorične ocene so pokazale, da Slovenci ne izbiramo med ravno senzorično vrhunskimi perutninskimi paštetami, saj je oceno 'zelo dobro' dobil le en vzorec piščančje paštete za otroke«.
ZPS: Delikatesne so razmeroma ugodne
Cene izbranih vzorcev paštet so se gibale v razponu od 0,43 evra za 100 gramov do 1,13 evra, nekatere izmed njih so tudi primer dobrega razmerja med ceno in kakovostjo. »Ko smo konec marca pregledovali cene, smo ugotovili, da se cene enakih paštet po trgovinah dokaj razlikujejo. Pozorni pa smo bili tudi na cene paštet, ki jih kupimo v delikatesi. Te stanejo od 8 do 15 evra za kilogram, običajno so pasterizirane in so za mnoge pravi kulinarični užitek, torej so senzorično po navadi 'zanimivejše' kot sterilizirane paštete, ki smo jih testirali. In glede na to, da je bila povprečna cena testiranih vzorcev, preračunana na kilogram, okoli 7 evrov, lahko sklenemo, da so 'delikatesne' paštete cenovno razmeroma ugodne,« je še poudarila Tanja Pajk Žontar.
