PADEC

V 10 letih od porscheja do socialne podpore

Objavljeno 08. oktober 2016 18.45 | Posodobljeno 08. oktober 2016 18.45 | Piše: Boštjan Celec

Nekoč najbogatejši sodni izvršitelj Savo Mutić zgrmel v osebni stečaj.

Od vsega, kar je nekoč imel, naj bi mu ostale le še osebne stvari, ki bi jih znal našteti na pamet. Foto: Oste Bakal

KOČEVJE, LJUBLJANA – Deset let je tega, kar se je o Kočevarju Savu Mutiću razširilo, da je najverjetneje najbogatejši sodni izvršitelj v državi, kar bi pomenilo, da je tudi eden bogatejših Slovencev. V reviji Mag so denimo tedaj naštevali govorice, da ima njegova družina poleg hiše v Kočevju v lasti razkošno vilo v Medulinu, propadajoče gostišče Borovec v Kočevski Reki, ki naj bi ga nameravali obnoviti, vikend v Obrovcu, nepremičnine na otoku Krku, porscheja cayenna, za tiste in sedanje čase vrednega vrtoglavih 60 tisočakov. A desetletje hitro mine, in če mu gre verjeti, Mutić o tem, kar še premore, potoži takole: »Prejemam 600 evrov nadomestila, niti odvetnika si ne morem privoščiti. Od septembra 2015 sem v osebnem stečaju. Vse, kar imam, sem dal v stečajno maso (če smo prav razumeli, gre za pol hiše in neko zemljišče, op. p.), obdržal sem le osebne stvari. Če želite, vam jih naštejem,« se je 54-letnik ponudil ljubljanski okrožni kazenski sodnici Sinji Božičnik. Odvrnila mu je, da to ni potrebno.

V dveh dneh so mu jo porušili

Za sodnega izvršitelja s sedežem na območju kočevskega okrajnega sodišča je Mutić pred ministrom za pravosodje zaprisegel leta 2002, kočevski živelj naj bi se ga spominjal kot neizprosnega izvršitelja. Ker naj neki družini ne bi mogel zarubiti drugega, jim je dal bojda iz hleva odpeljati edinega prašička. Govorice so bile še, da naj bi si prav kot izvršitelj na sumljiv način nagrabil pravo bogastvo, vendar na vprašanje, kako je dobil premoženje, ni hotel odgovoriti. Za Mag je dejal, da takšni očitki pač spadajo k njegovemu delu. »Iz zapisnikov o izvršbah lahko vsak vidi, ali je bila storitev korektno opravljena. Poleg tega imajo nezadovoljni dolžniki na voljo vsa pravna sredstva, da se zoper moje delo pritožijo na sodišče. Ni mi znano, da bi kdo zoper mene sprožil uradni postopek.«

To so bile zgodbe iz leta 2006, ko je na Slovenskem odmevala tudi afera Medulin. Petični Slovenci so si na območju Centinere na črno sezidali razkošne počitniške hiše. Hrvaški gradbeni inšpektorji so osmerici na začetku tega leta izdali odločbe o rušenju, sedem stavb so besni lastniki porušili sami, Mutićevi pa se niso dali in na začetku junija so občila poročala o tem, da so delavci po nalogu inšpektorjev v pičlih dveh dneh porušili njihovo veliko hišo s štirimi apartmaji s skupno površino približno 250 kvadratnih metrov.

Medijsko je nato okrog Mutića skoraj vse potihnilo tam nekje do leta 2012, ko je odjeknila vest, da mu je ministrstvo za pravosodje odvzelo pooblastila izvršitelja (z obrazložitvijo, da ni več vreden javnega zaupanja) in mu odredilo, da zbornici izvršiteljev izroči vse spise ter drugo dokumentacijo o izvršbah, ki jih je vodil ali jih še vodi. Že dve leti prej pa so ga na sodišču obsodili na pogojno zaporno kazen petih mesecev zaradi nevestnega dela v službi. Eni od gospodarskih družb naj bi namreč zarubil 8800 evrov, ni ji izročil pobotnice, upniku pa nakazal le 2000 evrov.

Pet tisočakov kar v žep

Ni nam znano, koliko postopkov je potekalo ali še poteka proti Savu Mutiću, lanskega novembra so denimo kronisti poročali o predobravnavnem naroku na ljubljanskem sodišču, ko vsebina očitkov na njegov račun še ni bila znana, po neuradnih informacijah pa naj bi ga tožilstvo bremenilo za 11 primerov zlorab uradnega položaja. Kot izvršitelj naj bi v obdobju od konca leta 2010 do sredine leta 2012 od dolžnikov za pravne osebe izterjeval dolgove, pri tem pa vsega denarja, ki ga je izterjal, ni v celoti vrnil upnikom. Vsote izterjanega denarja naj bi se gibale med 200 in 3000 evri.

Z obtožbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja pa ga je torej zdaj pred sodnico Božičnikovo napadla tudi tožilka Helena Zobec Dolanc, preti mu od treh mesecev do pet let zapora. Grešil naj bi marca 2012, »ko je kot uradna oseba zato, da bi sebi pridobil premoženjsko korist, izrabil svoj položaj in ni opravil uradne dolžnosti, s tem, da je...«

Ljubljansko okrajno sodišče ga je postavilo za izvršitelja v zgodbi, ki se je dogajala na Muljavi, sklep o izvršbi je postal pravnomočen junija 2011. Melita P. je bila investitorju svoje hiše Hren inženiringu dolžna 20.005,96 evra. Ko jo je Mutić 5. marca 2012 obiskal, mu je povedala, da je že na začetku leta vložila tožbo proti investitorju, a se je kljub temu odločil za rubež. Zasegel ji je registrske tablice alfe romeo, prometno dovoljenje in ključe ter ji sporočil, da ji bo odvzete stvari vrnil, če mu naslednji dan prinese 5000 evrov. Melita je to tudi storila, podpisal ji je pobotnico ter ji vrnil tablice, ključe in prometno dovoljenje.

Nato pa, tako organi pregona, petih tisočakov ni nakazal na izvršilni naslov niti na račun upnika, temveč jih je zadržal zase in si pridobil protipravno premoženjsko korist. Ker je Mutić vabilo na glavno obravnavo prejel šele dva dni pred začetkom sojenja, mu je sodnica dala na voljo nekaj časa, da se pripravi na obrambo, glede njegove želje po odvetniku pa ga je napotila na službo za brezplačno pravno pomoč.

Z izvršbo nad izvršitelja

Čeprav naj bi bili sodni izvršitelji poosebljenje poštenosti, je bilo na Slovenskem že več takih, ki se niso mogli upreti skušnjavam in se jim je zarubljeni denar kar lepil na roke. Ker pa jih doletijo tudi razvpite stranke, jih večina postane prepoznavna v javnosti, tak je denimo lani postal Dragan Vuković, ko je na dražbi za 24 tisočakov podal prestižnega mercedesa 63 v lasti Damijana in Jureta Jankovića. Letos pa se je oglasil pravosodni minister Goran Klemenčič: »Izvršitelj Vuković s sedežem na naslovu Cesta v Gorice, Ljubljana, ni več vreden javnega zaupanja, zato se kot izvršitelj razreši.« Zaradi njegovega dela naj bi namreč prejeli več pritožb oziroma predlogov za uvedbo disciplinskih postopkov, nad njim naj bi se denimo pritoževali skoraj na vseh okrajnih sodiščih. Upnikov naj ne bi obveščal o datumih nameravanih rubežev ali o že izvedenih, večkrat naj bi zarubil motorna vozila, za katera naj bi že ob rubežih vedel, da sploh niso last dolžnikov, odzival naj se ne bi na pozive upnika, da mu sporoči, ali je prejel dovolj sredstev za poplačilo dolga... Ker v zakonitem roku zbornici izvršiteljev ni izročil svojih spisov, vpisnikov, evidenc, listin, denarja, vrednostnih papirjev, torej predmetov v hrambi, prav tako ne registrske označbe, identifikacijskih znakov, so tam pred nekaj meseci napovedali, da se bodo nanj spravili kar z izvršbo. 

 

Deli s prijatelji