Slovenski politični cirkus bi bil zabaven, če ne bi visoke cene vstopnic zanj plačevali davkoplačevalci. Razlog za povišanje DDV in začasno neuvedbo kriznega davka je verjetno preprost. Višji DDV lahko uvedejo brez težav tudi sredi leta, medtem ko kriznega davka v tem trenutku še ne znajo pobrati. Krizni davek, s katerim so želeli dodatno obdavčiti vse dohodke državljanov, vsebinsko pomeni povišanje dohodninske stopnje. Pri tem pa v vladi niso zmogli dovolj hitro ugotoviti, za koliko bi morali povišati mejne davčne dohodninske stopnje in kako spremeniti davčne razrede, da bi dosegli želeni učinek. Pošiljanje posebnih položnic, ki bi jih izpolnjevali vsi davkoplačevalci, pa bi bilo administrativno preveč zapleteno. Vlada se torej dodatni obdavčitvi dohodkov ljudi s kriznim davkom ni odpovedala, ampak jo je samo začasno preložila, dokler ne razreši metodoloških vprašanj, povezanih z uvedbo kriznega davka.
Dvig davkov ni primeren način za oživljanje gospodarstva
Uvedba neposrednega kriznega davka zaradi učinka substitucije negativno vpliva na delovno aktivnost. To pomeni, da ljudje začnejo zaradi prehude »požrešnosti« države višje vrednotiti prosti čas, del zavezancev pa se zaradi zategovanja davčnega primeža umakne v sivo ekonomijo. Dvig posrednega davka, kamor spada DDV, pa zaradi povišanja cen zmanjša realne dohodke državljanov, kupno moč, potrošnjo in s tem tudi BDP. Zato pravzaprav preseneča, da poskuša vlada gospodarstvo zagnati z dvigom davkov, saj bo učinek ravno nasproten od želenega. Pravzaprav je tako, kot da bi vlada utapljajočemu se gospodarstvu vrgla velik kamen in pričakovala, da bo splavalo. In kaj so alternative? Velike rezerve so še vedno pri neučinkovitem upravljanju državnega premoženja zaradi prevelikega vpliva politike in botrov iz ozadja, ki poskušajo pridobiti vpliv nad obvladovanjem denarnega toka državnih podjetij. Prav tako bi bilo treba znižati različne neučinkovite subvencije, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Slovenija bi lahko poskušala pritegniti kupce iz sosednjih držav z nižjimi trošarinami na naftne derivate in relativno nizkim obstoječim DDV. Izkušnje z bencinskim turizmom že imamo in niso slabe. Dnevni turisti iz sosednjih držav, ki so točili bencin v Sloveniji, so pri nas opravili tudi kup drugih storitev, od frizerskih do gostinskih. Navsezadnje bi s takim razvojnim pristopom, s pametno trošarinsko politiko in z nizkimi davki zaradi multiplikativnih učinkov tudi spodbudili okrevanje gospodarstva.
