Ustrelil najnevarnejšega medveda v Sloveniji!

KNEŠKE RAVNE – V Bohinju, predvsem na Voglu, a tudi na primorski strani bohinjskih gora si lahko končno oddahnejo. Dolga leta je po gozdovih in planinah lomastil rjavi kosmatinec Branko, ki se ga je zaradi njegovih pokolov drobnice in goveda prijelo kar ime bohinjski klavec, a zdaj je tega početja po vsej verjetnosti konec. Šele DNK-analiza bo zagotovo pokazala, ali je prejšnjo soboto pod streli lovca na Kneških Ravnah končal trenutno najbolj problematični rjavi medved daleč naokoli, vendar vsi poznavalci z veliko gotovostjo lahko potrdijo, da se niso zmotili in da bodo imeli rejci drobnice in goveda pa tudi čebelarji odslej mir pred njim.

Najbolj strašni medved

Branko je bil medijsko zelo razvpit medved, saj je dolga leta povzročal preglavice na primorskem in bohinjskem koncu. Od drugih kosmatincev se je razlikoval po tem, da se je spravljal tudi na govedo, poleg tega pa je na vrhuncu lanske poletne sezone na smučišču Vogel, kjer se poleti pase živina in ki ga obiskujejo številni turisti, tik pod žičnico Orlove glave pokončal svojega tekmeca, mlajšega medveda. Česa podobnega poznavalci medvedov pri nas ne pomnijo. Dobro so si ga zapomnili tudi čebelarji, saj je uničeval čebelnjake in razbijal satovje, ter kmetje in lovci, ki jim je Branko nagajal tako, da je lomil krmilnike in hlevska vrata. In čeprav so strokovnjaki ves čas zagotavljali, da medved človeku ni nevaren, se domačini in ljubitelji bohinjskih gora niso počutili prav nič prijetno, ko so se odpravljali v območje, koder je lomastil bohinjski Branko. Že od leta 2011 je povzročal ogromno škode, pred dvema letoma pa je Bohinjcem prekipelo in so mu napovedali vojno. Agrarna skupnost Savica je pred dvema letoma tistemu, ki bi ga uplenil, ponudila kar 500 evrov nagrade in pri tem poudarila, da mora biti točno tisti medved, ki je klal njihovo živino.

Ali nagrada na medvedovo glavo še velja in ali bo konec koncev tudi izplačana, še ne vemo in ta trenutek sploh ni pomembno. Tudi zavist zaradi tega, da so Primorci pokončali bohinjskega sovražnika, bo verjetno prepustila prostor zadovoljstvu, je prepričan lovec Ludvik Velikonja iz LD Planota-Šentviška gora, ki je grozoviteža uplenil. Tudi on je prepričan, da gre za pravega medveda, saj je imel zelo dobro vidne sledove ovratnice, drugega medveda z ovratnico pa tam naokoli ni. Poleg tega je bil Branko star okoli 18 let, uplenjeni medved pa je bil glede na zelo škrbasto zobovje tudi zelo star. Celo njegove mere ustrezajo, uplenjeni medved je bil težak 215 kilogramov, dolg 172 in visok 108 centimetrov. Zagotovo je to eden največjih, najtežjih in najbolj strašnih slovenskih medvedov.

Oboževal sladkarije

Ludvika poprosimo, naj nam opiše svoj junaški lovski podvig. »Prav noben junak nisem, ker sem uplenil Branka. Samo storil sem, kar je bilo treba. Že dlje smo se pripravljali, da ga uplenimo, saj je povzročil ogromno škode. Nastavljali smo mu sadne ploščice in piškote, ki jih je imel zelo rad, saj je vedno vse pohrustal. Po sledovih smo videli, da je ogromen in tudi zelo prebrisan. Potem smo dobili odločbo o odstrelu, in takrat me je poklical lovski čuvaj Sebastjan Obrekar in vprašal, ali grem z njim.« Prvo noč kljub obilici sladkarij Branko ni prišel, verjetno ju je zavohal, drugo noč pa se je le prikazal. Bila je polna luna in veter je pihal, vidljivost je bila zelo dobra. Od sedmih zvečer sta ga čakala, ob dveh ponoči se je prikazal. »Najprej je izgledalo, da bo šel mimo, a potem se je le ustavil in vohal. Bil sem povsem miren, ko se je dvignil, in iz razdalje 120 metrov sem ga ustrelil natančno v srce. Ni se mučil, po 15 sekundah je padel.«

Pa so se mu kaj tresle hlače? Niti s puško v roki verjetno ni prav preprosto stati si iz oči v oči s strašno zverjo. »Res je, medved je žival, ki vzbuja veliko strahospoštovanje. Ko ga hočeš upleniti, moraš biti čisto miren, nič te ne sme preganjati. Če ga samo raniš, je lahko zelo nevarno. A jaz sem bil, kot sem že rekel, dobro pripravljen, tega sem se navadil na Hrvaškem v Liki, ko sem hodil na medveda. Ko sem hotel prvega ustreliti, so se mi tako tresle roke, da nisem mogel. Potem pa so se mi medvedje tako prikupili, da sem jih hodil samo še gledat.«

Ludvikov
 prvi in zadnji

Do Ludvika so seveda že prišle govorice, da je morilec in da gre pri lovu za mnoge nerazumljiv in nedopusten užitek. A o tem ima svoje mnenje: »Ljudje iz mest bi imeli živali vsepovsod, iz Slovenije bi naredili kar živalski vrt. To ne gre tako, kjer živimo ljudje, je treba poiskati neko ravnovesje. Tudi jaz občudujem medveda in mislim, da te živali ne bi smeli streljati iz nekega športnega užitka ali za trofejo. Ta je bil moj prvi in zadnji, uplenil sem ga, ker je bil res problematičen, nepredvidljiv in domačini so se ga zelo bali. Eden od kmetov je povedal, da mu je zaradi njega ostalo samo še 18 ovac od 46. Mislim, da je trenutno v Sloveniji preveč medvedov in ljudje imajo vedno več težav z njimi, saj se selijo iz kočevskih gozdov in iščejo svoj življenjski prostor tam, kjer jih prej ni bilo,« še pove.

Da gre verjetno za pravega medveda, torej Branka, nam potrdi tudi Iztok Koren iz Zavoda za gozdove Tolmin: »Kaj hitro se bo izkazalo, ali je Branko res Branko. DNK-analiza še ni končana, a verjetnost je zelo visoka. Prepričan sem, da bo odslej veliko manj škode v Bohinju in tudi pri nas, na primorski strani. Ta medved je prišel z Notranjske, tam so ga pred leti odlovili in mu nataknili ovratnico, potem se je kar naenkrat znašel na našem koncu. Pozimi in spomladi se je zadrževal na Primorskem, poleti pa se je podal čez greben Bohinjskih gora na Vogel in tamkajšnje planine. Govorilo se je celo, da je šel do Pokljuke in do doline Radovne. Problem je bil z njegovim odstrelom. Vsako leto, ko so lovci dobili odločbo o izrednem odstrelu, je kar izginil. No, zdaj smo si vsi oddahnili.«