LJUBLJANA – »Ustavno sodišče je ugotovilo, da že prvostopenjsko sodišče iz vseh ugotovljenih dejstev zgodovinskega dogodka – v katerih resničnost oziroma dokazanost se ustavno sodišče ne sme spuščati – ni izluščilo tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov "sprejem" oziroma "dajanje" obljube nagrade. Ker sodišče ni ravnalo v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz načela zakonitosti v kazenskem pravu, višje in vrhovno sodišče pa teh kršitev nista odpravili, je ustavno sodišče vse sodbe razveljavilo zaradi kršitve prvega odstavka 28. člena ustave.« To so pred nekaj trenutki sporočili iz Ustavnega sodišča RS.
Celotna sodba ustavnega sodišča na ustavno pritožbo Janeza Janše je objavljena tukaj
.
Preberite ločeni mnenji ustavnih sodnikov Jadranke Sovdat in Mitje Deisingerja.
28. člen Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. |
Ustavno sodišče je v vseh treh odločbah (Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču) opravilo presojo z vidika prvega odstavka 28. člena ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu), ki določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
V novo odločanje
Zadeve se dodelijo drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje.
»Sodišče ne sme opustiti konkretizacije katerega izmed znakov kaznivega dejanja, tako da iz sodbe ni jasno razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezen zakonski znak kaznivega dejanja. Če konkretizacijo opusti, krši načelo zakonitosti v kazenskem pravu. Zaradi te opustitve tudi ustavno sodišče ne more preveriti, ali so bile pri razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja spoštovane zahteve prvega odstavka 28. člena ustave.«
(Ne)pristansko sojenje
V zadevi pritožnika Ivana Janeza Janše je ustavno sodišče ugotovilo tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Pri sojenju na vrhovnem sodišču je namreč sodeloval tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral tudi ravnanje pritožnika. Pri tem pa so dodali: »Tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika vrhovnega sodišča, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi.«
Odločba sprejeta soglasno
Ustavno sodišče je odločilo v sestavi predsednik ter sedem sodnic in sodnikov. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen. Odločbe je sprejelo soglasno, pritrdilni ločeni mnenji sta dala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil sodnik Miroslav Mozetič, in sodnik Mitja Deisinger.
