Ustavno sodišče odločilo: izbris v bankah ustaven, niso pa omogočili učinkovitega sodnega varstva

Tako se je dogajalo

14. december 2012: V času, ko so se vse bolj krepila ugibanja, ali bo morala Slovenija zaradi prevelikega obsega slabih terjatev slovenskih bank prositi za mednarodno pomoč, je DZ sprejel novelo zakona o bančništvu, ki je Banki Slovenije dala večja pooblastila za ukrepanje v bankah v težavah.

1. avgust 2013: Evropska komisija je v okviru prizadevanj za rešitev krize v bančnem sektorju sprejela pravila za državno pomoč bankam. Z njimi je vpeljala mehanizem 'bail in', ki določa, da se bankam ne sme dodeliti državna pomoč, dokler lastniški in hibridni kapital ter podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo k izravnavi morebitnih izgub banke. Ta pravila so bila kasneje podlaga za ukrepe slovenske vlade in Banke Slovenije pri reševanju slovenskih bank.

19. avgust 2013: V skladu s priporočili Evropske komisije je Banka Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za finance naročila pregled kakovosti sredstev in stresne teste za NLB, NKBM in Abanko ter pod posebnimi pogoji za Banko Celje, Gorenjsko banko, Probanko, Factor banko, Unicredit banko Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banko. Pregled kakovosti sta izvedla Deloitte in EY, stresne teste pa Oliver Wyman in Roland Berger.

Avgust, september 2013: V javnost je prišla vsebina elektronskih pisem, ki sta si jih v pripravah na spremembe zakona o bančništvu izmenjala takratni državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko in uslužbenec Evropske komisije na direktoratu za konkurenčnost Franck Dupont. Ta naj bi v njih vztrajal, da mora biti podrejeni dolg odpisan ali spremenjen v lastniške deleže.

14. november 2013: DZ je (po vetu v državnem svetu) sprejel novelo zakona o bančništvu, ki je v sanacijo bank vključila tudi imetnike podrejenega dolga. Mali delničarji so si pred tem neuspešno prizadevali, da bi s finančnim ministrstvom dosegli drugačno rešitev, denimo z delnim odpisom. Novela, ki je začela veljati 23. novembra 2013, je bila tako podlaga za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank. Po navedbah vlade so banke in hranilnice izdale za 835 milijonov evrov tovrstnih instrumentov, z njihovo vključitvijo v sanacijo pa naj bi se račun za davkoplačevalce zmanjšal za 300 do 500 milijonov evrov.

12. december 2013: Objavili so oceno stanja v slovenskih bankah. Pokazala je, da bi kapitalski primanjkljaj v pregledanih bankah v primeru neugodnega scenarija znašal 4,78 milijarde evrov in da je za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanko treba 3,012 milijarde evrov. Država je 18. decembra 2013 v denarju in obveznicah poleg omenjenih dokapitalizirala še Probanko in Factor banko. V postopku podržavljenja je med drugim odvzela pravice imetnikom podrejenih obveznosti v bankah in jih razlastila.

December 2013: Združenji malih delničarjev sta vložili pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu. Razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank, ki jo je omogočila, so namreč označili za nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in kršitev več členov ustave. Po njihovih podatkih naj bi škodo utrpelo okoli 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijoni evrov premoženja, okoli pol milijona varčevalcev pri pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, pa tudi mnoga podjetja in občine. S pobudami za oceno ustavnosti novele so sledili državni svet, varuh človekovih pravic in ljubljansko okrožno sodišče, aprila 2016 pa še vrhovno sodišče.

18. december 2013: Ustavno sodišče je zavrnilo predlog pobudnikov, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje več členov novele zakona o bančništvu. Kot so pojasnili na sodišču, bi zadržanje pomenilo nepopravljive posledice za finančni trg, deponente in vlagatelje v bankah, ki pretehtajo nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike.

November 2014: Ustavno sodišče je začelo obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. Sodniki so se odločili, da naslovijo več vprašanj na Sodišče EU, in v pričakovanju odgovorov prekinili postopek za oceno ustavnosti. Sodišče EU so med drugim povprašali o pravni naravi sporočila Evropske komisije o bančništvu iz avgusta 2013, o mejah pristojnosti komisije ter o skladnosti sporočila o bančništvu z načelom upravičenih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine.

1. december 2015: Na Sodišču EU v Luksemburgu je potekala javna obravnava o noveli zakona o bančništvu. Na njej so mnenja o noveli soočili razlaščenci, banke in državni akterji.

9. februar 2015: Neimenovani uslužbenec Banke Slovenije je v pogovoru za Finance zatrdil, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah, domnevno prirejeni, banke pa preveč kapitalizirane. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je očitke zavrnil.

18. februar 2016: Generalni pravobranilec Sodišča EU je v mnenju o vprašanjih, ki jih je glede sanacije slovenskih bank naslovilo ustavno sodišče, zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam niso zavezujoče, da pa mora ustavno sodišče presoditi o sorazmernosti in skladnosti ukrepov z načelom upravičenih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine.

19. julij 2016: Veliki senat Sodišča EU je izdal sodbo, s katero je odgovoril na vprašanja slovenskega ustavnega sodišča. Med drugim so v njej zapisali, da sporočila o bančništvu Evropske komisije iz avgusta 2013 niso zavezujoče za države članice, pa tudi, da je sporočilo komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno. Sodišče EU tako tehtnice ni nagnilo v nobeno smer.

15. september 2016: Ustavno sodišče je po prejetju odgovorov Sodišča EU nadaljevalo obravnavo pobude za oceno ustavnosti zakona o bančništvu.

27. oktober 2016: Ustavno sodišče je presodilo, da deli bančne zakonodaje, ki so omogočili prisilni izbris kvalificiranih obveznosti, niso v nasprotju z ustavo in niso posegli v pravico do zasebne lastnine. Neustavno pa je, da prizadetim zakonodaja ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva. Zato je sodišče državnemu zboru naložilo odpravo neustavnosti v roku pol leta in odredilo odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov.