Uro na vodni pogon 
je naredil sam

Že zunanjost hiše, ki jo je Zdravko z ženo kupil in preuredil v mladih letih, daje slutiti, da tu živi poseben človek. Stavba, okrašena s kamnoseškimi mojstrovinami, kar vabi v notranjost, kjer Čuk hrani velik del bogate zbirke starih predmetov; med njimi obsežno zbirko razglednic Senožeč in drugih primorskih krajev, kar 2500, vezane izdaje Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, zbirko glasbil in še marsikaj.

Krajevna zgodovina

Izstopa album s senožeškimi razglednicami, od litografij do novejših kosov, in nihče od domačinov ali muzejev jih ne premore več. Čuk ima tudi zaslugo, da se je ohranilo veliko predmetov iz Pivovarne Adria. »Še preden so podrli kleti stare pivovarne, sem našel nekaj steklenic piva in jih sedaj hranim. Kdo mi je tudi kaj podaril, bil sem namreč med prvimi tod naokrog, ki je začel raziskovati zgodovino,« se spominja, kako je zbral toliko predmetov.

V etnozbirki, ki jo hrani nedaleč od hiše, izstopajo izdelki senožeških kotlarjev iz družine Sila, ki so bili znani daleč naokrog. Pozornost pritegne svojevrsten bakreni lonec, izdelan pred vojno. »Podarila mi ga je sestra kotlarjev v spomin na svoje brate. To je nekakšen predhodnik današnjih ekonom loncev, ki so ga izdelali zase.«

Ohranil je tudi nekaj predmetov iz starega gradu, ki v ruševinah bdi nad krajem, med drugim mogočno leseno omaro, ki je nekoč krasila grajske prostore. Senožeški cerkvi jo je podaril grof Serafin von Porcia, župnik pa jo je pred leti prodal Čuku.

Ura na vodo

V pritličju hrani 500 glasbil. »Zbral sem 80 različnih harmonik, vse vrste glasbil s strunami, moja zbirka citer je ena največjih v Sloveniji,« našteva in pokaže še na različna trobila, gramofone in velike glasbene skrinje, ki so nekoč krasile gostilne. Na vprašanje, kako mu je uspelo najti toliko glasbil, hudomušno odgovori: »Ljudje me poznajo, mi prinesejo inštrument in mi ga prodajo. Tako preprosto je to.«

Po poklicu je avtomehanik, naučil pa se je tudi kamnoseštva. Ta njegova rokodelska spretnost je bila odločilna, da je pred leti izdelal edinstveno uro na vodni pogon, ki krasi njegovo dvorišče. Pravi, da je točna.

Dopolnjujejo jo še druge kamnoseške mojstrovine, izstopata pa kamnita maketa nikoli zgrajenega Plečnikovega parlamenta in knežji kamen, prestol prve slovenske države. Pravi, da pri 84 letih še vedno kaj ustvari ali popravi, in dodaja, da se tudi v prihodnje namerava lotiti kakšnega kamnoseškega zbirateljskega podviga. Ob tem pa ponosni lastnik zbirko rad pokaže obiskovalcem.