LJUBLJANA – Ugibanj, kakšne pogajalske možnosti Vatikan morda še daje upokojenemu ljubljanskemu nadškofu Alojzu Uranu, ni več. Apostolska nunciatura v Sloveniji se je po vztrajnem molku v tej zadevi oglasila prvič, 8. avgusta, dva dni zatem, ko je v javnost prišlo pretresljivo Uranovo pismo sobratom v škofovski službi, je namreč objavila: »Njegova ekscelenca msgr. Alojz Uran se je po odpovedi svoji službi, ki jo je sveti oče sprejel 29. novembra 2009, s Kongregacijo za škofe dogovoril za umik iz Slovenije. Po tem ukrepu mora nadškof Uran med drugim vsakokrat, ko bi potreboval zdravniško pomoč v Sloveniji, obvestiti Kongregacijo za škofe, da mu da dovoljenje za vrnitev v domovino za čas, potreben za zdravljenje. Znano je, da je njegova ekscelenca Uran v skladu s temi odredbami preživel določen čas v Sveti deželi. Zaradi sedanjega zdravstvenega stanja njegova ekscelenca msgr. Uran ne more bivati v tujini. Želimo si, da se njegovo zdravstveno stanje hitro izboljša in bo lahko izpolnjeval svoje obveznosti.«
| Na Gori blagrov V pismu je Alojz Uran povedal, da je po upokojitvi tri leta po tri mesece preživel v Domus Galilaeae (slovensko: Galilejski hiši) v Izraelu. Sodobno stavbo so leta 2000 kot kraj srečevanja vseh kristjanov odprli na Gori blagrov, znani po Jezusovem govoru. Sklenil ga je z besedami: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« |
Posebna obravnava
Za Uranov izgon iz domovine pa niti javnost niti verniki niso izvedeli leta 2009, ampak prvič sedmega maja letos. Radio Ognjišče je tistega dne poročalo: »Zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da je Sveti sedež poslal dekret Slovenski škofovski konferenci (SŠK), da naj iz javnega življenja umakne dva upokojena nadškofa. S tem naj bi se število članov SŠK zmanjšalo za dva. Mediji so poročali, da gre za upokojena ljubljanskega in mariborskega nadškofa Alojza Urana in Franca Krambergerja. Iz tiskovnega urada SŠK pa so nato sporočili, da SŠK v zvezi z imenovanima nadškofoma ni prejela nobenega dekreta glede umika ali sankcij.«
Naslednji dan so nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek ter generalni tajnik SŠK Andrej Saje pojasnili, da je bila odločitev o umiku Krambergerja in Urana ter škofa Jožefa Smeja iz SŠK sprejeta 26. aprila, ko so se škofje zbrali pred vsakoletnim srečanjem s predsednikom države Danilom Türkom. Saje je še razložil: »Gospoda nadškofa Kramberger in Uran sta imela še do nedavnega posebno funkcijo. Nadškof Kramberger je vodil slovensko liturgično komisijo do 26. aprila letošnjega leta, potem komisijo za pripravo bogoslužnih knjig. Nadškof Uran je vodil slovenski katehetski urad, tudi do 26. aprila letos. Pomožni škof Smej pa je vodil slovenski ekumenski svet, tudi do 26. aprila letos. Na ta dan je bila narejena zadnja sprememba glede odgovornosti škofov za posamezna področja, to so komisije in različni odbori.«
Če slovenski škofje ne živijo tako rekoč na Marsu, potem za Uranov izgon – celo v Izrael, pravi zdaj nuncij – do te pomladi resnično niso nič vedeli. Le Vatikan prek nunciature zdaj oznanja, da kazen velja že po dogovoru, ki je sledil Uranovemu odstopu leta 2009. Kdaj natanko je bil ta dogovor sprejet in od kdaj velja, nunciatura diplomatsko ne pove natančno.
Molčečnost in molk
Petindvajsetega julija je Stres govoril o Uranovem umiku v bližnji prihodnosti, nunciatura zdaj pravi, da je Uran kazen izvrševal z umiki v Sveto deželo, Andrej Saje pa je televizijskemu občinstvu povedal, da je vzrok za Uranov umik domnevno očetovstvo, preselili naj bi ga v Trst.
Iz mesta v zalivu je nato prišlo sporočilo, da je škof Giampaolo Crepaldi privolil v Uranov prihod, ugledni zamejski duhovnik Dušan Jakomin pa je izgnancu izrekel tako rekoč dobrodošlico: »Bomo veseli, iskreno zadovoljni, če se je zares odločil, da pride k nam.« Uran v zamejstvu vendarle ne bi živel med tujci, kot možno nastanitev pa omenjajo skupnost slovenskih Šolskih sester frančiškank Kristusa Kralja pri Sv. Ivanu, čemur je pritrdil tudi Crepaldijev vikar za Slovence na Tržaškem Tone Benedičič, sicer repentaborski župnik.
Urana so 30. julija zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sprejeli v bolnišnično nego v ljubljanski UKC, kjer potekajo različne preiskave. Zvečer ga je obiskal Stres, naslednji dan nuncij Juliusz Janusz, ki mu je zagotovil, da bo »zdravstveno oskrbo v Sloveniji lahko iskal kadar koli in dokler bo potrebno«.
Čudno zavite poti pošte do nadškofijskega dvorca razkriva podatek, da je Uranovo pismo s poštnim žigom 20. junija do Stresa romalo ves mesec. Enajst slovenskih škofov – med njimi ordinariji Anton Stres, Marjan Turnšek, Andrej Glavan, Stanislav Lipovšek, Jurij Bizjak in Peter Štumpf, pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni škof Metod Pirih ter nekdanji člani SŠK Kramberger, Smej in kardinal Franc Rode – so se vsak zase (?) odločili, da sobratu v stiski ne bodo prav nič odgovarjali. Enako kot tudi prefekt kongregacije za škofe, kardinal Marc Quellet in nuncij Janusz, ki sta prejela podobni pismi. Hierarhična pokornost jim je v kali zatrla samaritana.
Ločevanje duhov
Uranovo pismo je glas vpijočega v puščavi o poskusih, da bi izvedel, zakaj je kaznovan. Njegova kalvarija se je začela, ko je zaradi bolezni 7. oktobra 2009 zaprosil za dodelitev še enega pomožnega škofa. Iz zdravstvenih razlogov je moral ponižujoče odstopiti. Šele 31. maja letos je na sprejemu pri prefektu Quelletu izvedel, da je kaznovan zaradi domnevnega očetovstva: »Torej so me v cerkvenih uradih obsodili, nihče pa me ni obvestil o vsebini obsodbe. Tako nisem imel niti možnosti, da bi se zagovarjal.« Uradnega dokumenta o tem še ni videl. Glede domnevnega očetovstva ni nikoli prejel nobene zahteve, a je pripravljen sodelovati pri analizi DNK ali kakršni koli drugi metodi ugotavljanja.
Kazen izgona iz domovine (Uranov termin) v pokorščini sprejema – kot tudi vse druge prepovedi in omejitve –, prosi pa za svobodno gibanje zaradi zdravstvenih potreb in pisna navodila za čas prestajanja kazni, da bi se izognil novim neželenim prekrškom proti pokorščini. Zadnji dogodki, ki so sprožili zaničevanje in poniževanje njegove osebe in dela, so mu načeli psihofizično stanje. Zato prosi, da se mu naložena kazen omili v možnost bivanja v Zavodu svetega Stanislava, kjer bi »živel v zasebnosti, se posvetil molitvi in daroval svoje življenje za dobro Cerkve in vseh ljudi«.
Birokratsko hladnokrvno balinanje z med slovenskimi verniki zagotovo najbolj priljubljenim cerkvenim dostojanstvenikom Uranom je povzročilo mnoga razpravljanja in negodovanja. Razmišljanje marsikoga ponese k evangelijskemu poročilu o tem, kako je sveti Peter trikrat zatajil Jezusa. Verno občestvo pa so vrhovi uspeli razdeliti predvsem zato, ker so sami razčlenjeni v dva tabora. Pa ne zaradi sovražnikov Cerkve zunaj njenih vrst.
