LJUBLJANA – Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v poročilu o delu za lani ugotavlja, da ne obstajajo indici, da bi v nasilnih demonstracijah v letih 2012 in 2013 šlo za delovanje organizirane oblike ekstremističnih skupin, je na seji državnega zbora poudaril predsednik komisije Branko Grims. Večina poslanskih skupin je na seji napovedala podporo poročilu. Poslanke in poslanci so današnji del seje začeli obravnavo poročila o delu parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2014. Del razprave je minil brez navzočnosti javnosti, v javnem delu obravnave pa je predsednik komisije Grims (SDS) predstavil ugotovitve komisije, o katerih bo državni zbor odločal ob koncu seje.
Niso jih urili pripadniki SV
Komisija v predlaganih sklepih po Grimsovih besedah tako poudarja, da je vsakršen ekstremizem nedopusten. Na podlagi poročil in pogovorov s predstavniki ministrstva za obrambo, obveščevalnih in varnostnih služb ter policije tudi ugotavlja, da ne obstajajo indici, da bi v nasilnih demonstracijah v letih 2012 in 2013 šlo za delovanje organizirane oblike ekstremističnih skupin. Prav tako so bile neresnične informacije, da naj bi domnevne skupine, ki naj bi v teh demonstracijah sodelovale, urili pripadniki Slovenske vojske, je dejal Grims.
Komisija je pozornost namenjala tudi vprašanju ravnanja z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov in opozorila na nedosledno spoštovanje določb zakona o kazenskem postopku. Kot je opozoril Grims, zloraba prikritih preiskovalnih ukrepov na široko odpira vrata samovoljnemu in arbitrarnemu ravnanju represivne oblasti.
V krajši poslanski razpravi so podporo predlaganim sklepom med drugim napovedali Jasna Murgel (SMC), Žan Mahnič (SDS) in Benedikt Kopmajer (Desus). Glas proti pa je napovedal Peter Vilfan, zlasti zaradi drugega predlaganega sklepa. Preiskovalna komisija, ki je v prejšnjem mandatu obravnavala delovanje skrajnih skupin, je namreč pridobila podatke, ki ugotovitev o nesodelovanju organiziranih skrajnih skupin na nasilnih demonstracijah demantirajo, je dejal Vilfan.
Več za varnost
Poslanci so spregovorili tudi o nekaterih drugih temah, vezanih na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Mahnič je tako vlado pozval, naj ob spremenjeni geopolitični situaciji več sredstev nameni varnosti, konkretno delovanju obveščevalnih in varnostnih služb. S potrebo po več sredstvih, namenjenih varnosti, se je strinjal tudi Matjaž Nemec (SD). Ministrica za obrambo Andreja Katič se je ob tem zahvalila za podporo tem prizadevanjem.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa je med drugim omenil potrebo po spremembi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Opozoril je namreč na trhle pogoje, na podlagi katerih Slovenska obveščevalno-varnostna agencija od predsednika vrhovnega sodišča dobi dovoljenje za prisluškovanje slovenskim državljanom.
