Uradnikov v petek medved ne zanima

TOMIŠELJ – Medvedje se vse bolj približujejo, če verjamete ali ne, prestolnici. Poleti so ga opazili pod Kureščkom, natančneje v Visokem, kjer je vdrl v kokošnjak in pomoril kokoši, zdaj pa so ga po dolgem času opazili v Tomišlju, ki leži nekje na pol poti med Visokim in Ljubljano, od katere je oddaljen le slabih 15 kilometrov. Da medvedje tam niso nič nenavadnega, pove domačin Janez Likovič, kar je bilo ob zadnjem obisku, v noči na petek, nenavadnega, pa je bilo kosmatinčevo početje. Spravil se je nad bale sena, ki jih je gospod Janez pustil ob travniku, saj je na dvorišču zmanjkalo prostora. No, zdaj se lahko od šestih bal poslovi. »Dopoldne mi je prišel kolega povedat, da so bale nekaj razmahane, in sva šla pogledat. Najprej je mislil, da so jih vrane poškodovale, potem sva videla odtise medvedjih šap na polivinilu. Vsako balo je odprl, ne vem, kaj je iskal tam noter. Res je, da imamo tu naokrog medvede, a škode navadno niso delali,« zmajuje z glavo Janez Likovič, ki mu je zverina povzročila za nekaj stotakov škode.

Medved mu je kdaj tudi že potrgal in pohodil koruzo, a bale ga do tistega večera niso zanimale. Likovič se je obisku zamislil. »Imam tudi nekaj živali zunaj, pa sem začel razmišljati, kaj če bo medved prišel nadnje.« Takoj, ko si je ogledal poškodovane bale, je poklical lovca. Ta mu je svetoval, naj o dogodku obvesti zavod za gozdove, saj imajo medvede oni »čez«, ne lovci. »Pa so rekli, da bi prišli v ponedeljek. Da zdajle res nimajo časa, v ponedeljek, ko pridejo v službo, pa da bodo uredili,« kar ne more verjeti. Do ponedeljka je namreč še dolga, in medved, če še ni zapustil gozdov okrog Tomišlja, bi lahko povzročil še kar nekaj škode in krajanom kak dodaten siv las. Navsezadnje se kosmatinec ne obnaša ravno običajno. »Lahko, da je bolan, kaj pa vem, zakaj mu je naenkrat zadišalo seno,« o vzrokih, zakaj bi žival, ki ni bila prav majhna, če je lahko z gobcem z vrha 125 centimetrov visokih bal pocufala seno, ugiba Janez.

Nočnega obiskovalca ni zmotila niti bližina stanovanjskih hiš, le nekaj deset metrov od roba travnika se namreč začne naselje. V njem živijo seveda tudi otroci, le lučaj proč je šola, tudi kmetij, kjer redijo živali, ki bi medveda prav tako lahko zamikale, ni malo. Živali bo tako vsaj čez noč do nadaljnjega treba varovati in jih ponoči dobro zakleniti. Da bi se kaj zgodilo komu od otrok, pa se po Janezovih besedah ni bati. »Medved je nočna žival, podnevi ga ni na spregled,« zamahne z roko in se ozre po okoliških hribih, kjer je morda ravno tisti trenutek drnjohal krivec za razdejanje.