LJUBLJANA – Medtem ko se je kot cvetni prah v vetru po Sloveniji širila novica, da bo našo drugo največjo državno banko NKBM (za samo 200 milijonov evrov) kupil ameriški sklad Apollo (Slovenski državni holding je resda pojasnil, da postopek prodaje NKBM še ni končan), so se poslanci v državnem zboru že pospešeno pripravljali na včerajšnji začetek parlamentarne razprave o vladnem predlogu novele zakona o bančništvu oziroma o, kot so jo poimenovali koalicijski spin doktorji, prenovljenem (!?) zakonu o bančništvu.
Vlada naj bi namreč s predlagano novelo želela ne samo v naš pravni red prenesti zavezujoče in koristne rešitve, ki jih je Evropska unija v zadnjih nekaj letih uvedla na področju kapitalskih zahtev, nadzora in upravljanja bank, marveč tudi izboljšati stanje, v kakršnem je še vedno bančni sistem. Slovenske banke naj bi tako po sprejemu novele končno vzpostavile bistveno stabilnejše notranje upravljanje (pri presoji kreditnega tveganja, na primer, naj se ne bi smele več zanašati samo na tako imenovane zunanje bonitetne ocene, temveč naj bi odslej nujno upoštevale tudi druge informacije). Po domače povedano: vrag naj bi odnesel šalo, zato naj neznosna lahkost bančništva odslej ne bi bila več dovoljena. Kaj že to pomeni? Pomeni, da bo Banka Slovenije posamezni slovenski banki, ki bo kršila zakon ali ga ne bo upoštevala v zadostni meri, lahko izrekla globo, ki bo lahko tudi do 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa kršiteljice. Pa ne samo to, Banka Slovenije bo po novem lahko izrekla globo tudi članom uprave ali nadzornega sveta posamezne banke kršiteljice: globa zanje pa naj bi znašala največ pet milijonov evrov. Seveda slovenskih razmer ni mogoče primerjati z ameriško-britanskimi, toda kaže spomniti, da sta britanski in ameriški bančni regulator petim bankam (RBS, Citibank, HSBC, JP Morgan Chase in UBS) novembra lani zaradi ugotovljenih nepravilnosti naložila plačilo 2,6 milijarde evrov globe.
V predlogu novele je vlada poleg tega vnesla tudi izrecno zakonsko podlago za to, da bomo del nadzornih pristojnosti za slovenske banke z Banke Slovenije prenesli na Evropsko centralno banko, ki je na koncu koncev (že od novembra lani) enotni mehanizem nadzora za banke v evrskem območju itn. Predstavnike opozicije, ki so kljub na prvi pogled tako všečnim novostim opozarjali na kopico pomanjkljivosti, pa je motilo in moti predvsem to, da vlada ni zadostno upoštevala pripomb združenja bank in se menda niti ni, čeprav bi bilo to nujno, dovolj uskladila z Banko Slovenije. Ali kot je na družabnem omrežju twitter zapisal mag. Andrej Šircelj: »Določila vladnega predloga zakona o bančništvu ne bodo zagotovila večje odgovornosti Banke Slovenije!«
Mimogrede, že ko je (11. marca) parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko podprl besedilo in namen tako imenovanega prenovljenega zakona o bančništvu, je potrdil tudi več kot 130 dopolnil. Tudi to nekaj pove o kakovosti besedila predlagane novele.
Sistemska zaščita za odgovorne?
Nihče najbrž ne dvomi o tem, da ima vladna koalicija v parlamentarni dvorani več kot dovolj glasov za sprejem katerega koli prenovljenega zakona, ki ga je že ali ga bo šele predlagala.
Največja opozicijska stranka (Janšev SDS) je 19. februarja v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o Banki Slovenije in ob tem javnosti predstavila tudi zamisel o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o bančnem sistemu, ki jo je nekoliko pozneje tudi predlagala. Z namenom zagotoviti večjo odgovornost bančnega sistema in preglednost njegovega delovanja pa je SDS pripravil tudi svoj predlog novele zakona o bančništvu. Čeprav je že vnaprej mogoče predvideti, da v vladni koaliciji niso in tudi odslej najbrž ne bodo navdušeni nad takšnimi predlogi SDS (vlada je pravzaprav že napovedala, da zakonskega predloga SDS ne bo podpirala), v poslanski skupini največje opozicijske stranke upajo, da bo državni zbor že na svojem naslednjem rednem zasedanju obravnaval njihov predlog zakona o bančništvu. Kot je v zvezi s tem opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, so že v mandatu vlade premierke mag. Alenke Bratušek predlagali spremembe, ki zadevajo Banko Slovenije in slovenski bančni sistem ter s katerimi bi zavezali slovenske banke in predvsem guvernerja centralne banke, da bi odslej o svojih odločitvah podrobneje poročali državnemu zboru, a so jih zavrnili, češ da je pač treba varovati bančno tajnost. Tanko pa je tudi zaradi omenjene zavrnitve opozoril, da žal obstaja vse več indicev, ki potrjujejo, da nekateri gradijo širšo sistemsko zaščito za tiste, ki so odgovorni za luknjo v bančnem sistemu.
Predlogi, ki vladi ne dišijo najbolj
Opozicijski SDS se med drugim zavzema tudi za to, da bi že 15 poslancev lahko predlagalo razrešitev posameznega člana ali članov sveta Banke Slovenije. Z morebitno uveljavitvijo novih rešitev, ki jih predlaga opozicija, pa naj ne bi okrepili samo parlamentarnega nadzora nad poslovanjem vodstva centralne banke, na seje sveta Banke Slovenije naj bi, denimo, po novem vabili tudi predstavnika opozicije. Predstavnika parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko sicer že vabijo, vendar gre, ker ima v tem odboru pač večino (in tudi predsednika) vladna koalicija, za poslanca ene od vladnih strank. Le zakaj vlada ni navdušena nad nobenim od teh opozicijskih predlogov? Zakaj pa ne bi smeli odslej (strožje) nadzirati Banke Slovenije, ki bo upravam slovenskih bank lahko izrekala razmeroma visoke globe?
