LJUBLJANA – Vlada se je odločila za politično nadvse pragmatično, salomonsko rešitev: tistim, ki vedrijo in oblačijo v občinah in mestnih občinah, bo namreč omogočila, da namesto spornih, neveljavnih občinskih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (odlokov o NUSZ) sprejmejo nove, v nadaljevanju pa, če bodo hoteli, tudi še poljubno povečajo zneske tega nadomestila.
Država je žogo spretno podala županom, ki pa pred letom 2017 še ne bodo mogli Fursu predlagati, naj njihovim občanom razpošlje položnice z višjim NUSZ. Vladi je uspelo s tem ubiti dve muhi na mah: prvič, spraviti v zadrego župane in, drugič, prebivalce slovenskih občin potisniti v še eno skorajšnjo finančno zagato. To pa še ne pomeni, da si je vlada premislila in ne bo več »še pred koncem letošnje pomladi dala v javno obravnavo predlog novega nepremičninskega davka«. Predlog novega nepremičninskega davka še kar ostaja aktualen.
Se še spomnite, kako jezni so bili v Združenju občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, ker jim varuh trezorja Cerarjeve vlade, finančni minister dr. Dušan Mramor, ni hotel ustreči in po njihovem prepričanju kolikor toliko pravične višine povprečnine, ki jo od države prejemajo občine? Razburjali so se in vladi celo žugali, a to ni nič pomagalo. Mramor jim je ponujal največ 524 ali kvečjemu 525 evrov povprečnine, župani so vztrajali, da želijo imeti 536 evrov povprečnine, on pa jim je odgovarjal, da bodo, ker ne znajo ceniti njegove širokogrudnosti, dobili le 522 evrov, itn.
Vlada ni slišala Tomaža Vesela?
Točno tako, župani so na obproračunskem usklajevanju v Dobovi novembra lani – navzoč je bil tudi predsednik najvišjega organa kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji Tomaž Vesel, ki se je strinjal, da je izračunavanje povprečnine pri nas »sistemsko popolnoma neprimerno urejeno« – napovedali, da občine z vlado raje niti ne bodo sklenile dogovora za leto 2016 glede povprečnin.
No, država (vlada) je vnovič dokazala, da ne glede na to, kako se kdaj obrača palica, je vedno ona tista, ki laže z(a)grabi njen daljši konec, prebivalci občin pa posledice občutijo šele na svojih hrbtih ali, če smo nekoliko bolj prozaični, v svojih denarnicah. Ker po teh včasih (vsakič) ne udriha državna oblast, to namesto nje storijo kar lokalni oblastniki. Župani in njihovi glasovalni stroji (mestni ali občinski sveti) bodo tako lahko do (vključno) leta 2018 prilagajali točkovni sistem, na podlagi katerega izračunavajo višino NUSZ. Čeprav je še leta 2014 kazalo, da te možnosti ne bodo imeli več na voljo, ker naj bi pač dobili novi, nepremičninski davek. Vendar pa je vladi – povsem upravičeno, da ne bo pomote – račune potem začasno prekrižalo ustavno sodišče. Paradoksalno: od takrat so bili občinski odloki o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča neveljavni in (še vedno) v uporabi. Še nekaj je treba vedeti: če so nekatere občine medtem že spreminjale odloke, za to (še) niso imele prav nobene zakonske podlage. Lahko so to storile kvečjemu na svojo pest oziroma tudi nezakonito. Nekdanji poslanec Sašo Lap (najprej bil še član Jelinčičevega SNS, pozneje pa SND) je zaradi tega celo tožil občino Naklo, v kateri ima stalno prebivališče, in »na tretji stopnji« (na upravnem sodišče) mu je končno le uspelo dokazati, da je lokalna oblast nezakonito spreminjala višino NUSZ. Marsikdo pa je preprosto plačal znesek, ki je bil napisan na položnici. Ker tam, kjer ni tožnika, žal ni sodnika. Tudi če so oblastniki na državni ali lokalni ravni tisti, ki kršijo zakone.
Povsem zaupate svojemu županu?
V občinah se v glavnem že lotevajo spreminjanja odlokov ali se vsaj pripravljajo na to. Uradno se jim tako zelo še ne mudi, ker menda želijo to storiti zares strokovno, biti pri tem čim bolj dosledni in se predvsem izogniti vsakršnemu tveganju, da bi jih občani zaradi nove višine NUSZ tožili in iztožili na upravnem sodišču. To naj bi prav tako pomenilo, da imajo tokrat vsi lokalni oblastniki poštene namene. Vsi? Nekaj časa je kazalo, da nas lokalni oblastniki z višjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča poslej ne bodo mogli več presenetiti.
