LJUBLJANA – V skladu z domnevno zelo premišljeno pokojninsko reformo, ki smo jo v Sloveniji začeli uveljavljati leta 2013, se bo starostna doba za upokojitev, tako kot je bilo predvideno, v letošnjem letu podaljšala še za štiri mesece. In kaj to pomeni? Pomeni, da se bodo ženske lahko upokojile v starosti 58 let in osmih mesecev. Če bodo medtem že dopolnile 39 let pokojninske dobe brez dokupa. Kaj pa moški? Državljani Slovenije pa se bodo lahko po novem upokojili v starosti 59 let: če bodo že oddelali 40 let pokojninske dobe. Prav tako, točno, brez dokupa let. To sicer velja zgolj za upokojitvene pogoje v letu 2015. Kdaj (s kolikšno dopolnjeno pokojninsko dobo oziroma šele po kolikšni pokojninski dobi) in kako se bomo upokojevali leta 2020, bomo pač videli (izvedeli) takrat.
Marsikaj bo treba spremeniti
Mimogrede, letos se poleg vsega podaljšuje tudi obdobje, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) upošteva pri izračun(avanj)u pokojninske osnove. Čeprav je še v letu 2014 upošteval osnove iz katerih koli 20 najugodnejših zaporednih let zavarovanja v obdobju od 1. januarja 1970, bo letos že upošteval 21 zaporednih let. Obdobje najugodnejših zaporednih let se bo postopoma povečalo na 24 let. Pa še to: redne uskladitve pokojnin v letošnjem letu ne bo. Zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Lahko bi se sicer politika in ZPIZ odločila za izredno uskladitev, kar so kot hipotetično možnost omenili na seji sveta ZPIZ decembra lani. Tudi zato, ker je že uresničen pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda. Zadnja »velika« uskladitev pokojnin je bila februarja 2013 in je, kot se najbrž spomnite, znašala 0,1 odstotka.
Mar vse našteto pomeni, da se državljanke Slovenije letos ne bodo mogle upokojiti, čeprav imajo že (najmanj!) 20 let pokojninske dobe? Ne, seveda se bodo lahko: vendar samo če bodo letos sočasno že dopolnile tudi 62 let in šest mesecev starosti. To je (v primerjavi s pogojem, ki je veljal leta 2014) »samo šest mesecev več«. Pa tudi moški se bodo lahko letos upokojili, če bodo že imeli za sabo najmanj 20 let pokojninske dobe. Vendar pa morajo v tem primeru letos nujno dopolniti tudi že 62 let in šest mesecev starosti, kar tudi zanje v primerjavi z lanskim letom prav tako pomeni »samo šest mesecev več«.
Na prvi pogled bi lahko sklepali, da se razmere slabšajo (da se pogoji zaostrujejo) predvsem za vse tiste državljanke in državljane Slovenije, ki so upali, da se bodo letos vendarle že lahko upokojili. A to, kajpak, ne drži. Žal je pred politiko, ZPIZ in davkoplačevalci še več izzivov (zagat in zadreg). Raziskava Gospodarske zbornice Slovenije je pred meseci več kot nazorno potrdila, da ogromna večina slovenskih podjetij pravzaprav sploh še nima (celo še niti ni začela pripravljati) posebnih, prilagojenih programov za starejše delavce in se spreneveda, da bi morebitni takšni programi starejše delavce ločevali od drugih zaposlenih in spodbujali nezaželeno slabo klimo v posameznem delovnem okolju. Čeprav povprečna starost zaposlenih v podjetjih rapidno narašča. Je pa tudi res, da so strokovnjaki medtem že izračunali, da je zaposlitev delavca, starejšega od 55 let, za približno 15 odstotkov dražja od zaposlitve nekoliko mlajšega delavca. Kar delodajalcem, ki bi v veliki večini radi predvsem čim bolj varčevali oziroma še bolj varčevali, sploh ni pogodu. Da ne bo pomote, še manj jim je pogodu priznati, da bi bilo najbrž le dobro, če bi vnovič začeli zaposlovati čim več mladih, četudi neizkušenih iskalcev prve zaposlitve. Kot so opozorili že na posvetu GZS septembra lani, so stroški dela izkušenih starejših delavcev kljub vsemu (za zdaj še) precej nižji od stroškov morebitne zamenjave izkušenejših delavcev z mlajšimi iz zato nujno manj izkušenimi. Vse ta spoznanja in ugotovitve pa žal pa ne ponujajo zadovoljivega odgovora na vprašanje, kdo pa bo v Sloveniji dobičkonosno delal leta 2025 ali leta 2055, da bodo lahko vsi do takrat že upokojeni uživali kolikor toliko brezskrbno tretje ali četrto življenjsko obdobje.
V reviji Manager so se pred časom odločili, da bodo preverili, kako bo staranje prebivalstva vplivalo na spreminjanje razmer v poslovnem svetu. Za to so se odločili zavedajoč se, da je na svetu že v tem hipu najmanj milijarda in pol ljudi, starejših od 60 let, upoštevali pa so tudi drugi, še bolj skrb vzbujajoči podatek: da je v razvitih državah v tem hipu že 22 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let in da se bo v Evropi, to potrjujejo prav vsi kazalniki, že do leta 2030 delež takšnega prebivalstva povečal na 38 odstotkov. Kdor se v zvezi s tem še kar optimistično (z neznosno lahkotnostjo) tolaži, da bo pač za starejše zaposlene in njihove delodajalce po novem pomembnejši od samega denarja spremenjeni življenjski slog, si zatiska oči pred drugimi zadregami. Ker? Ker ve oziroma bi moral vedeti, da je to le ena plat medalje. Druga plat je, da država za zdaj ne zna ali noče storiti nič pametnega v prid temu, da bi se mladi (stari od 25 do 35 let) laže zaposlili. |
