Upokojenec v boj
 proti Telekomu

ŠMARTNO OB PAKI – Upokojenec Jerko Matić iz Šmartnega ob Paki si je leta 2009 – za nekoliko več informacijskega udobja na jesen življenja – omislil Telekomov trojček. V paketu je dobil telefonski, televizijski in internetni priključek, za nameček pa v akciji po promocijski ceni sto evrov dobil še prenosni računalnik. Nekaj časa je bilo vse v najlepšem redu, potem pa so se začele najprej tehnične, nato še naročniške težave. Izpadi iz omrežja niso bili več samo občasni, postajali so vse bolj stalni. Trajali so en teden.

»Pogodba, ki sem jo sklenil s Telekomom, mi zagotavlja 24-urni dostop do spleta. Ko so se začeli izpadi, sem najprej večkrat resetiral računalnik, nato sem klical center za pomoč naročnikom. Ni se izboljšalo, motnje so se začele še pri telefonu in televiziji. Obrnil sem se še na Mobitel v Ljubljano. Priznali so mi, da je napaka pri njih in da jo bodo odpravili. Nič se ni zgodilo, zato sem televizijo, telefon in računalnik preprosto izklopil iz omrežja ter naročniško razmerje sklenil s T-2,« pojasnjuje Jerko. Toda Telekom ni odnehal. Devet dni zatem se je serviser zglasil na njegovem domu z novim modemom v rokah. »To me je res močno ujezilo. Modem sem prej odnesel do prijatelja, da ga je testiral, in ugotovil, da z njim ni nič narobe. Potem pa se mi telekomovec pojavi na vratih in mi zatrjuje, da je napaka ravno pri modemu, sicer pa je vse v najlepšem redu. Poslal sem ga v tri ..., še zahvalil se mi je za lepe besede,« se še vedno jezi Matić.

Nato se je zapletlo s plačevanjem računov. »Od zneska sem odštel četrtino, saj povezave en teden niso delovale, preostanek sem korektno poravnal. Toda pošiljali so mi opomine in zahtevali, da poplačam tudi prenosni računalnik, ki sem ga vzel ob sklenitvi pogodbe ob pogoju, da dve leti ostanem naročnik. Vendar se Telekom ni držal pogodbenih določil, ne jaz. Nato so vložili tožbo.« Matić je pravdanje na velenjskem okrajnem sodišču lani izgubil. Tožbeni zahtevek se je glasil na 625 evrov, z obrestmi vred je znesek narasel na približno 1600 evrov. »Sodnica mojih navedb sploh ni upoštevala. Je rekla, da sem dolžan plačati, in pika.«

Jerko je zabredel še globlje. Ker odločitvi sodišča navkljub zneska ni poravnal, je sledila izvršba. V začetku meseca so se na njegov naslov pripeljali še izvršitelji. »Sodišče v Velenju je odobrilo izvršbo, vendar sem se na sklep pravočasno pritožil. Toda izterjevalca sta prišla pred iztekom pritožbenega roka, odgovora sodišča pa še nisem dobil. A očitno se je nekomu spet zelo mudilo. Srečal sem ju spodaj, na dvorišču. Našla sta me povsem po naključju, ko sta poizvedovala zame, ne vedoč, da se pogovarjata s pravo osebo. Povedal sem jima enako kakor vam.« Možakarja je Jerko spustil v stanovanje, sicer bi poklicala policijo, sitnosti pa ni želel. Fotografirala sta, vzela nista ničesar, podpisati je moral zapisnik, nato sta vprašala, ali ima nemara pri sebi 200 evrov. »V denarnici sem jih imel samo 30, toliko mi je še ostalo do izplačila naslednje pokojnine. Prejemam samo 300 evrov, žena 400, najina hči pa mora študirati.«

Naslednjega dne je Jerko po elektronski pošti Telekomu poslal dopis s predlogom, da bi se težavam izognili tako, da bi podaljšal pogodbo z njimi za toliko časa, da bi z naročnino odplačal dolgovani znesek. »Niso privolili. Tretjega aprila je okrajno sodišče zavrnilo mojo pritožbo na izvršbo, dan pozneje sem se odpravil v Velenje, da bi jih pobaral, zakaj so vendar nadme poslali rubežnike, preden je sodišče odločalo o pritožbi in preden je sklep postal pravnomočen. Tudi na njihovo novo odločitev se še lahko pritožim.« Jerko vse dopise in pritožbe sestavlja sam, za odvetnika nima denarja. V boju z okorelim pravosodjem na eni in velikim poslovnim sistemom z izkušeno pravno službo na drugi strani je povsem sam. Zadnje upanje mu daje možnost brezplačne pravne pomoči, ki jo milostno ponuja naš sistem.