LJUBLJANA – »Sodstvo in javni uslužbenci kljub morda dvema doktoratoma nič ne razumejo in ne znajo brati. Prav vsa sodišča so po mojem mnenju naredila napako, saj niso upoštevala dejstva, da v aneksu k osnovni pogodbi o sklenitvi naročniškega razmerja s Telekomom, ko sem vzel tudi dva mobilna telefona, nikjer ne piše, da me to obvezuje, da moram plačevati 24 mesecev,« nam je pojasnil 67-letni upokojenec iz Ljubljane Ivan Muhvič. Ne gre toliko za denar, poudarja sogovornik, kot za moralne vrednote. Ravno zato je šel s svojim primerom celo do ustavnega sodišča, prav vse stopnje pa so ga zavrnile oziroma dale prav Telekomu. »Gre za osnovne človekove pravice, zato bom šel do evropskega sodišča,« poudarja.
In kje je srž zgodbe?
Muhvič je leta 2004 s takrat še Mobitelom sklenil naročniško razmerje, leto pozneje pa še eno, medtem je Mobitel prevzela družba Telekom. Septembra 2013 je s Telekomom sklenil še aneks k pogodbi, saj je v prodajni akciji za dva evra kupil dva mobilna telefona nokia 206. Nato se je odločil za menjavo operaterja, zato je aprila 2014 pri Tušmobilu vložil zahtevo za prenos naročniške številke. Telekom je prepričan, da je upravičen do izplačila razlike vrednosti obeh telefonov do obdobja dveh let, v konkretnem primeru je šlo za nekaj mesecev predčasne prekinitve naročniškega razmerja.
V aneksu nič o roku vezave
»Telekom je menil, da je naročniško razmerje prenehalo pred iztekom veljavnosti aneksa, torej pred 10. septembrom 2015, zato so mi poslali zbirni račun v skupnem znesku za oba telefona in stroške za opravljene storitve, in sicer 138 evrov. V ta račun so všteli tudi stroške spremembe in prekinitve naročniškega razmerja v znesku 73,76 evra. Ker v aneksu ni v nobenem členu določen rok oziroma čas vezave, sem poravnal račun za 48,93 evra, zavrnil pa plačilo stroškov zaradi prekinitve razmerja,« razlaga Muhvič in dodaja, da je ob sklenitvi aneksa k pogodbi merodajen aneks. V kupu papirjev poišče podpisan aneks k pogodbi, kjer v 3. členu dejansko piše naslednje: »Naročnik se s podpisom tega aneksa zavezuje in soglaša, da ne bo enostransko prekinil (…) še nadaljnjih mesecev od dneva podpisa tega aneksa.«
Koliko mesecev je torej Muhvič še bil obvezen imeti sklenjeno naročniško razmerje, iz aneksa ne izhaja. Marca 2015 je Telekom zaradi neporavnanih obveznosti na okrajno sodišče vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, izpiska odprtih postavk, za izterjavo dolga v znesku 95,98 evra. »V ugovoru zoper sklep sem navedel, da izpisek odprtih postavk ni verodostojna listina, saj je verjetnost storjenih napak pri knjiženju prevelika, pa tudi da iz aneksa izhaja obveznost 0 mesecev od podpisa,« pripoveduje upokojenec.
Telekom je na sodišču vztrajal, da v 1. členu aneksa obstaja oznaka 24M, kar naj bi pomenilo vezavo za obdobje dveh let, in bitko dobil. O Muhvičevi pritožbi je nato odločalo višje sodišče, ki ga je najprej povabilo k mediaciji, a je Telekom od nje odstopil. »Telekom je vztrajal, da sem bil seznanjen z vsemi pogoji in da so oglasni panoji ponudba, kar pa ni res. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v 24. členu navaja, da katalogi in oglasi niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji,« navaja Muhvič in se sprašuje, zakaj imamo zakone, če jih potem nihče ne upošteva.
Ker je tudi višje sodišče dalo prav Telekomu, je maja lani na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo in tudi tam izgubil. Ustavno sodišče je njegovo pritožbo zavrglo z utemeljitvijo, da ni dovoljena.
Nato je 19. junija dobil sklep o izvršbi z rubežem pokojnine, in sicer v višini glavnice ter pravdnih in izvršilnih stroškov, skupno dobrih 166 evrov. »Usedli so se mi na tri račune, čeprav bi se morali samo na tistega, na katerega dobivam pokojnino, zato imam zdaj kup nepotrebnih stroškov, nisem mogel poravnati tekočih računov in podobno,« je razburjen Muhvič.
Predlog za izvršbo umaknjen
Potem pa presenečenje: 17. julija je dobil sklep sodišča, da se postopek izvršbe ustavi, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zakaj so ga umaknili, nam na Telekomu niso povedali. Kot je zapisala tiskovna predstavnica Nataša Osolnik, »v Telekomu Slovenije konkretnih podatkov o terjatvah in posameznih primerih zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne razkrivamo«.
»A ne glede na vse skupaj zadeva še ni končana. Ker so mi bile kršene človekove pravice, grem v Strasbourg. Neki pravni red mora obstajati, in ker večina obupa, se stvari nikakor ne spremenijo. Ludvik (Poljanec, pooblaščenec na evropskem sodišču in tudi predsedniški kandidat, op. a.) ima prav. Sploh ne gre za denar, govorimo o majhnih zneskih, a zakaj bi moral kaj plačati, če pa moralno nisem nič dolžan?« se sprašuje upokojenec.
