Kakor koli, kakor kdaj in kakor kje si poskušamo dopovedati, da je zdravje naše največje bogastvo, se verjetno večina ljudi tega premalo zaveda. Praviloma odlašamo z obiskom zdravnika ali odpravljanjem nevšečnosti, ki nas doletijo, saj naivno mislimo, da bo vse skupaj izginilo samo od sebe že takoj, ko se bomo prestrašeni za nekaj dni umirili, in se nikoli več ne bo ponovilo. Resnica je, da vsakič, ko ne vzamemo resno načetega zdravja, telesu priskrbimo, če nič drugega, nove brazgotine, ki se lahko ob novem nesrečnem spletu okoliščin znova odprejo kot rane. V tem pogledu so vrhunski športniki tisti, ki imajo svoje telo za orodje, s katerim ob ustrezni mentalni pripravljenosti premagujejo najzahtevnejše napore, ki se ponavljajo iz tekme v tekmo, iz sezone v sezono. Podobno kot običajni, nešportni smrtniki v nedogled ponavljamo enake gibe v službi, večurno sedenje, neredno in nezdravo prehranjevanje, hkrati pa se ne gibljemo dovolj, da bi bili bolje fizično pripravljeni in s tem tudi bolj sproščeni in učinkoviti.
A ostanimo raje pri športu, kjer veljajo stroga pravila za tiste, ki tekmujejo v izostreni mednarodni konkurenci. Povod za to je vest, da se je zelo obetavna slovenska atletinja Maruša Mišmaš morala dokončno odpovedati nastopu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, ki se začnejo 5. avgusta. Mladenko je tokrat premagala poškodba ahilove tetive, njeno potovanje v Južno Ameriko po mnenju zdravnika slovenske olimpijske odprave Matjaža Vogrina ni niti smiselno niti mogoče. Mišmaševa bi lahko kvečjemu še poslabšala stanje in ob nepravilnem pristopu celo ogrozila nadaljnjo tekmovalno kariero.
Vse to pri njenih rosnih 21 letih, ko lahko v svoji disciplini, teku na 3000 metrov z zaprekami, še zelo napreduje in doseže zelo veliko. To je res velika smola za Grosupeljčanko, ki se je vse od nedavnega evropskega prvenstva v Amsterdamu, kjer je obnovila poškodbo na zadnjem treningu pred tekmo, ki jo je potem tudi izpustila, bila bitko s časom in poškodovanim delom noge. Še na začetku meseca je potrdila olimpijsko normo na domači tekmi in z olajšanjem dahnila: »Gremo v Rio!« Zdaj so njene olimpijske sanje (začasno) uničene, verjamemo pa, da se bo na atletsko stezo vrnila še močnejša in bo v slovenski odpravi za igre v Tokiu leta 2020. Zamislite si, kaj bi Mišmaševa v tem trenutku dala v zameno za zdravo ahilovo tetivo. In vprašajte se, kaj ste včeraj, danes storili za svoje zdravje, da bi lahko gojili ali celo živeli svoje sanje.
