NARAVNA SVETOVNA DEDIŠČINA

Unesco zaščitil naše pragozdove

Objavljeno 15. julij 2017 17.11 | Posodobljeno 15. julij 2017 17.12 | Piše: Primož Hieng

Naravna svetovna dediščina pragozd Krokar in rezervat Snežnik-Ždrocle.

Gozdni rezerevat Snežnik-Ždrocle meri skoraj 800 hektarjev. Foto: Špela Habič

LJUBLJANA – Iz Krakova na Poljskem je v petek prispela vesela novica. Med zasedanjem 41. odbora za svetovno dediščino je bilo na Unescov seznam naravne svetovne dediščine, in sicer v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije, uvrščenih 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. »V Sloveniji sta kot območji posebne univerzalne vrednosti priznani pragozd Krokar in gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. »Za Slovenijo je to drugi vpis na Unescov seznam svetovne naravne dediščine, na njem so bile do zdaj kot edine pred tridesetimi leti vpisane Škocjanske jame.«

Posebno priznanje

Ti gozdovi predstavljajo razširitev predhodno priznanih in na seznam uvrščenih gozdov v Nemčiji, na Slovaškem in v Ukrajini, svetovne dediščine z nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije. Odbor za svetovno dediščino je tem gozdovom priznal posebno univerzalno vrednost, saj skupno predstavljajo dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe.

63 novih območij je bilo uvrščenih na Unescov seznam.

Leta 2007 je Unesco vpisal gozdove v Ukrajini in na Slovaškem, leta 2011 je serijo razširil še z območji v Nemčiji. Z zdajšnjim vpisom se je serija dopolnila z območji v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem, v Španiji in Ukrajini.

Vpis na seznam svetovne dediščine za Slovenijo pomembno priznanje 

Rezervatno varstvo v skladu z zakonom o gozdovih pomeni, da se na tem območju ne izvaja nobenih gozdno-gospodarskih ukrepov.

Na ministrstvu za okolje in prostor so še povedali, da je potrjena razširitev rezultat mednarodnega sodelovanja, ki se je začelo leta 2012: »Skupina je identificirala in klasificirala vse najbolj ohranjene bukove gozdove v Evropi, pri čemer je upoštevala različne dejavnike: prvinskost, lokacijo glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost in stopnjo zavarovanja. Na podlagi teh kriterijev so strokovnjaki določili najbolj reprezentativna in posebna območja, ki so zdaj vključena na seznam svetovne dediščine.«
Vpis na seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov, kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, hkrati pa pomeni močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi.

Borovška učna pot

Pragozd Krokar so nedotaknjeni prvinski gozdovi v osrčju tudi sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Kraljestvo Krokarjeve bukve odkriva Borovška naravoslovna učna pot. Neokrnjeni pragozdni bukovi sestoji so spomladi prekriti z divjim česnom. Pragozd Krokar meri nekaj več kot 74 hektarjev. Vsakih 10 let premerijo vsa drevesa, debelejša od 10 cm. Podatki iz leta 1995: na celotni pragozdni površini je 38.734 živih in še izmerljivih odmrlih dreves. Skupna lesna masa je 59.968 m3. Lesna odeja pragozda je kar od dva do trikrat debelejša kot v okoliškem gozdu. To je uskladiščena energija, ki se stalno, varno in varčno obnavlja. Tu nič ne gre v nič, stari so pomešani z mladimi, saj je življenje povezano v trden in zdrav sistem. Primerjava lesnih mas po desetletjih pove, da pragozd ni tako nespremenljiv, kot kaže na prvi pogled. Bukev prevladuje, vendar meritve jasno kažejo nihanje deležev drevesnih vrst, skupna lesna masa, nakopičena energija pa ostaja skoraj nespremenjena.

Slovel že v 18. stoletju

Snežnik-Ždrocle predstavlja starodavne bukove gozdove s predeli prvinskih gozdov. Tudi ta rezervat, velik skoraj 800 hektarjev, leži sredi obsežnega gozdnega kompleksa, ki spada v omrežje Natura 2000. Več poti iz različnih smeri pripelje planince skozi prostrane gozdove na vrh Snežnika (1796 m). V zgornjem delu bukov gozd preide v ruševje, vrh pa poraščajo visokogorske trate z nadvse zanimivo mešanico cvetočih rastlin. Snežnik je med botaniki zaslovel že v 18. stoletju, za botanični naravni rezervat so njegovo ovršje razglasili leta 1964. Od leta 1979 so tudi najvišje ležeče, pretežno bukove gozdove razglasili za gozdni rezervat, sprva v manjšem obsegu. Po letu 1991 je bil gozdni rezervat razširjen na celotno območje okrog vrha Snežnika do nadmorske višine 1400 metrov, ponekod tudi nižje. Rezervatno varstvo v skladu z zakonom o gozdovih pomeni, da se na tem območju ne izvaja nobenih gozdnogospodarskih ukrepov, razvoj gozdov je prepuščen naravnim procesom.

Deli s prijatelji