Pravnik s posluhom za malega človeka
Rodil se je 19. maja 1932 v Solkanu. Po končani gimnaziji se je odločil za študij prava, leta 1958 pa diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Do leta 1964 je služboval v sodnih službah v Ajdovščini, Novi Gorici in Idriji. Od leta 1964 pa do imenovanja za ministra za pravosodje je bil odvetnik v Novi Gorici. V času slovenske pomladi (1988–1992) je vstopil v novoustanovljeno Slovensko kmečko zvezo, predhodnico današnje Slovenske ljudske stranke. Leta 1993 je bil izvoljen za župana Nove Gorice. Minister za pravosodje pa je bil v letih 1997–2000. Med svojim ministrovanjem, pravzaprav v vsej svoji karieri, pa tudi po upokojitvi, je Marušič na prvo mesto postavljal skrb za malega človeka, za katerega je vedno našel čas za pogovor in pomoč.
Po koncu politike v smučarsko stroko
Marušič je bil velik strokovnjak za smučarsko pravo in ga uvrščajo med tvorce zakonodaje s področja varnosti na smučiščih, kjer je njegov strokovni prispevek neprecenljiv. Je tudi avtor nekaterih knjig s tega področja, med drugim knjige Smučanje na Goriškem: kratek pregled zgodovine smučanja na Goriškem, petindvajsetletna kronika Smučarskega kluba Gorica (1964–1989), raziskoval pa je tudi lokalno zgodovino ter o njej napisal številne članke in knjige.
Vsi, ki so imeli priložnost delati z njim, se ga spominjajo kot dostopnega človeka, posebno pozornost pa je namenjal mlajšim sodelavcem, s katerimi je z veseljem delil svoje bogate življenjske in strokovne izkušnje
