NOVA GORICA – Pravilna diagnoza je bila postavljena šele na Golniku, torej leto za tem, ko se je Stevo Petrovič začel zdraviti pri internistih v Novi Gorici. Enoletna zamuda pri diagnosticiranju raka na pljučih pa je bistveno zmanjšala možnost preživetja, meni sodni izvedenec za medicino prim. mag. Igor Koren. Še ena izvedenka za medicino, prim. dr. Zlata Remškar, je prepričana, da so strokovne nedoslednosti privedle do za bolnika usodno prepozne postavitve diagnoze raka pljuč.
Ko je izvedel, da umira, je 56-letni Solkanec zapisal besede: »Po enem letu napačnega in premalo skrbnega zdravljenja sem soočen z grozljivo novico, da mi preostane le še nekaj mesecev življenja. Včasih se mi zdi, da sanjam, in upam, da mi bodo povedali, da je tudi zadnja grozljiva diagnoza zgrešena.« Ni bila. Petrovič je umrl zadnji dan leta 2013.
Zdravnik bo na zatožni klopi
Damjan Birtič, specialist pnevmologije v šempetrski bolnišnici dr. Franca Derganca, je pravnomočno obtožen, da je pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravnal v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, ker Petroviča v času med 10. julijem 2012 in 8. majem 2013 ni nikoli napotil na terciarno raven (kliniko za pljučne bolezni Golnik) niti ni uporabil dostopnih diagnostičnih preiskav pljuč (bronhoskopija, torakoskopija...). Te bi osvetlile naravo ugotovljenih sprememb v desnih pljučih, toda Birtič je vztrajal pri svoji diagnozi pljučnega infekta, čeprav je imel vse ključne podatke, ki bi ga morali napeljati na sum pljučnega raka.
Obtožba mu očita kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja, sodil mu bo novogoriški okrožni kazenski sodnik Igor Majnik, ki pa še ni razpisal predobravnavnega naroka. Birtič je sicer v preiskavi krivdo odločno zavrnil.
Verižni kadilec Petrovič je pred petimi leti poiskal zdravniško pomoč v šempetrski bolnišnici, ker ni prišel do sape in je težko dihal. Birtič je sicer posumil, da bi odkrita približno pet centimetrov velika bula lahko pomenila tudi pljučnega raka, vendar naj bi odtlej zdravil le vnetni pojav in pacientu predpisoval antibiotike. O tem, da bi ga napotil na kliniko za pljučne bolezni Golnik, šempetrski pulmolog ni hotel niti slišati, so nam pozneje pripovedovali Petrovičevi svojci. Naročal naj bi ga na kontrolne preglede, ga pomirjal z besedami, da gre za pač dolgotrajno zdravljenje abscesa desnega zgornjega pljučnega režnja, kar pa ni nič življenjsko ogrožujočega.
Po večmesečni kalvariji je popolnoma izmučeni 56-letnik na svojo pest poiskal pomoč v zasebni ordinaciji pulmologa dr. Marjana Šadla, ta pa ga je pod nujno poslal na Golnik. Hospitalizirali so ga 9. julija 2013 in v tednu dni postavili pravilno, a žal veliko prepozno postavljeno diagnozo: adenokarcinom desnega zgornjega pljučnega režnja z zasevki v supraklavikularne bezgavke, vretenca, lobanjo in možgane. Četrti stadij. Hči Polona se spominja, da so ji na Golniku povedali: »Za vsako zdravljenje je prepozno, odpeljite ga domov in koristno preživite preostanek njegovega časa. Če boste skupaj dočakali silvestrovo, bo to pravi čudež.«
Bi moral dočakati statističnih 77 let?
Birtič bo torej moral na zatožno klop, dasiravno je izvedenka Remškarjeva v svojem mnenju zapisala tudi, da bi med zdravljenjem Petroviča moral pomisliti, da je na napačni poti, vendar pri njej ni vztrajal zato, ker bi bil malomaren, le premalo kliničnih izkušenj je imel.
Včeraj so se sicer začeli s tem primerom ukvarjati tudi na pravdnem oddelku novogoriškega okrožnega sodišča, pa čeprav so Petroviču iz šempetrske bolnišnice oktobra 2013 poslali dopis, da so ugotovili slabosti pri njegovi obravnavi in da so pripravljeni na dogovor o odškodnini, vendar so si nato premislili.
Njegova družina je proti bolnišnici oziroma Zavarovalnici Triglav, pri kateri ima ta ustanova zavarovano odgovornost, prek ljubljanskega odvetnika Davida Sluge vložila odškodninsko tožbo. Zahtevek Stevove partnerice Metke, otrok Polone in Marka ter matere Smilje zaradi nematerialne in materialne škode je okrog 350.000 evrov. Poravnalni narok pred sodnico Silvano Pavlin Kuščer ni bil uspešen oziroma, tako Sluga, »bolnišnica se še naprej sramotno spreneveda, čeprav je sama najela sodne izvedence, ki so odgovornost za smrt Petroviča pripisali njihovi ustanovi. Izvedenka Remškarjeva denimo v mnenju trdi, da je bilo prav ravnanje uslužbencev bolnišnice nestrokovno in je povzročilo smrt.« Da to ni res, pa je prepričan pooblaščenec bolnišnice, odvetnik Bruno Krivec: »Lečeči zdravnik je zdravil v skladu s postavljeno diagnozo, bolnikovo zdravstveno stanje se je odzvalo na zdravljenje, zato je imel potrditev, da ravna prav. Bolezen je spremljal v skladu z doktrino, za naknadno diagnozo pljučnega raka pa ni bilo znakov.«
Pooblaščenka zavarovalnice Saša Fišer je ugovarjala vzročni zvezi med morebitno zdravniško napako in smrtjo Petroviča. »Dejstvo je, da je zbolel za neozdravljivo boleznijo, zaradi katere bi umrl precej prej, kot menijo tožeče stranke, da bi torej dočakal 77 let (to je statistična povprečna starost, pri kateri umirajo slovenski moški, op. p.). Petletno preživetje pri pljučnem raku pri slovenskih moških je osemodstotno.« Da je torej po petih letih živih manj kot desetina moških, ki zbolijo za pljučnim rakom. »Zato ni realno, da bi Petrovič živel do 77. leta,« je še dejala Fišerjeva.
Pooblaščenec Petrovičevih svojcev pa je ostal neomajen, da bi moral Birtič ob vseh kliničnih znakih tudi ob podatku, da je pacient kadilec, takoj pomisliti na pljučnega raka. »Seveda je postavil diagnozo, toda napačno. Nesprejemljivo je, da je kar leto dni vztrajal pri infektu. Če bi delavec prvotožene stranke ravnal pravilno, bi bil Stevo Petrovič danes živ in nobenega utemeljenega razloga ni, da bi živel manj časa, kot govorijo statistični podatki.«
Pravdanje se bo z zaslišanji začelo na začetku oktobra, do takrat pa bo morda stekel tudi že kazenski postopek, v katerem bo z obtožbo dr. Damjana Birtiča preganjala novogoriška okrožna tožilka Ana Radovanović Širok. Preti mu zaporna kazen do osem let.