Ni obiskovalca Pirana, ki se ne bi podal na očarljiv sprehod po Punti. Pot do mogočnega kamnitega svetilnika ob morju vodi mimo množice restavracij, in morda sprehajalec prav zaradi mamljivega vonja ribjih specialitet ne more utrgati nevljudnega pogleda s krožnikov na mizah. Kdo ve, ali ni to razlog, da ne opazi številnih podob na drugi strani, ki so vklesane v mogočne skale, nametane ob morju.
Skalovje vzdolž celotne obale Punte ni le valobran, temveč je tudi prepoznavni znak mesta. Marsikomu poleti večji monolitni bloki ponudijo tako iskan zasebni košček plaže. No, na tistih bolj pri svetilniku je bilo tega minuli teden težko dobiti. Kar sedmih so se z dleti, kladivi in drugim kamnoseškim orodjem lotili mladi kiparji KUD Korenika.
Številni se vračajo
Društvo iz Strunjana, ki združuje umetnike, je v teh skalah že pred sedmimi leti domiselno našlo izziv za svojo ustvarjalnost. Z njo želijo obogatiti podobo Punte, zato tam vsako poletje izpeljejo tedensko mednarodno kiparsko delavnico. Letošnja se končuje danes in njen vodja Aljoša Golubić pravi: »V sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran smo začeli leta 2008 v okviru piranskega ekstempora. Do zdaj je sodelovalo 30 mlajših kiparjev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Velike Britanije in letos prvič iz Češke. Mnogi se radi vračajo, nekateri klešejo svoje delo dve, tri leta, nekateri so jih naredili več. Na ogled je že nekaj deset skulptur in reliefov. Za udeležbo imamo vsako leto razpis, prihajajo tako akademski kiparji kot študenti akademij in ljubiteljski ustvarjalci v kamnu.«
Ustvarjanje umetnikov popestri piransko turistično podobo, saj ljudje radi opazujejo njihovo delo. Občina Piran jim za delo na javni površini izda dovoljenje, umetniško oživljanje skal pa tudi finančno podpira. Nad tem je očaran Vojtech Trocha iz Prage, ki končuje študij kiparstva in je v Sloveniji prvič. »Navdušen sem nad Piranom, njegovo zgodovino in tukajšnjim odnosom do umetnosti. Ta obiskovalca spremlja na vsakem koraku, to je dobro za turizem, in kot umetnik se tu odlično počutim. Še bom prišel.« Zagnano se je lotil skale in iz nje se je izluščila podoba ribe mante. Namenoma jo je izklesal na vrhu ene od večjih skalnih gmot, tako da je od spodaj ni mogoče opaziti. Tistega, ki bo splezal gor, čaka lepo presenečenje.
Pozorni vidijo več
Na podobe v kamnu še najbolj opazno opozori kamniti kip morske deklice na vrhu ene od skal, in ko človek postane še malo bolj pozoren, ga iz kamna pozdravijo sonce, riba, školjka, polž, povodni mož in še katera največkrat morska podoba v obliki reliefa. Avtor deklice je akademski kipar Miha Pečar iz Portoroža, ki je letos že drugič mentor mladim ustvarjalcem. A ne samo to, tokrat se je odločil deklici iz skale narediti družbo delfina. Uroš Preželj iz Portoroža je nadaljeval klesanje lani zastavljene morske želve, piranska restavratorka Maša Gostinčar je dodelovala lani začeto podobo fosila izumrlega členonožca trilobita in tudi Jernej Flajs iz Lucije, ki končuje višjo strokovno šolo za oblikovanje kamna v Sežani, se je trudil dokončati kamen, ki ga želi oblikovati v kristal.
Milan Marušić iz Kopra je ustvarjal hobotnico, ki je njegov drugi kip v tej obmorski galeriji na prostem, prvič pa sta žulje ob vihtenju kladiva nabirali Aleksandra Graziola iz Sežane in Miriam Elettra Vaccari iz Italije, ki je ustvarila stopnice – simbolično pot, ki iz morja prek zemlje vodi v nebo.
Srečanje dveh trdot »Ko se ukvarjaš s kamnom, spoznavaš samega sebe in trd istrski kamen. Gre za dve moči, ki se srečata. Za kiparje je to dobra izkušnja, saj klešemo istrski kamen, ki je že tu. Veseli smo, da nas ljudje vse bolj poznajo in cenijo naše delo, ki ni v muzeju ali galeriji, ampak je za vse, ki hodijo mimo,« pravi Miha Pečar. Skal na Punti je še precej, tako da ustvarjalnih izzivov kamnosekom gotovo ne bo zmanjkalo. |
