Lendava je znova gostila kiparje iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Velike Britanije, ki so na 45. mednarodni likovni koloniji v glini ustvarjali kipe, te pa so pozneje mojstri livarji prenesli v bron.
Zapleteni in dolgotrajni postopki, kolonija je trajala kar dva tedna, so za obiskovalca izjemno zanimivi, zlasti v zaključnih fazah, ko se iz peči, iz šamotne malte, izluščijo bronaste figure, kakršne so umetniki prej z rokami ustvarili v glini.
Domačini so na likovno kolonijo, ki jo Galerije - Muzej Lendava (GML) neprekinjeno organizirajo že od leta 1973, izjemno ponosni, saj je ena prvih v Sloveniji, poleg tega pa ena redkih v Evropi, ki imajo svojo lastno livarno.
Gonilna sila je dolgoletni, danes že upokojeni direktor GML Franc Gerič, ki je bil tudi letos njen strokovni vodja.
Umetniki so svoj prostor za ustvarjanje dobili v opuščeni osnovni šoli, ki stoji prav pod lendavskim gradom, glinene modele za bronaste kipe pa so gnetli in oblikovali Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Endre Göntér, Cvetka Hojnik, Ferenc Király in Miha Pečar iz Slovenije, Attila Pokorny iz Madžarske, Petar Ujević iz Hrvaške in Gail Morris iz Velike Britanije.
Kot nam je povedal Dubravko Baumgartner, sicer tudi kustos GML, od vsakega kipa naredijo dva odlitka, prvi je namenjen zbirki, drugi umetniku, in oba veljata za unikat.
Nabor umetnin, ki so po dveh tednih ugledale luč sveta v bronu, je pisan in raznolik, kot je bila pisana druščina avtorjev, ki pripadajo različnim generacijam in slogovnim usmeritvam.
Mi smo spremljali delo Petra Ujevića in njegovo ustvarjanje Don Kihota, ki se je sicer v umetnikovem opusu že pojavil. Postopek izdelave je precej zapleten, sestavljen iz več faz, v katerih se umetniku pridružijo mojstri livarji. Ujević je najprej oblikoval konjenika iz gline. Po tem modelu se naredi kalup iz silikona, ki se utrdi s kapo iz mavca, ki je točen zapis umetnikovega dela. Kalup se sname iz gline in vanj se nanese vosek, in sicer tako na debelo, kakor bo pozneje debela stena kipa, običajno je to tri milimetre. Ko se vosek strdi, se kalup odstrani in ostane voščeni kip, ki je prav tako identičen originalu. Zdaj je še zadnja priložnost, da umetnik naredi morebitne popravke. Na voščeni model se namesti tako imenovani livni sistem, ki bo omogočal, kakor bomo videli, da bo vosek v postopku segrevanja v malti izparel in se bo bron lepo ulil.
Slednjič se voščeni kip zalije z mavčno opečno malto in tako dobljeni kosi se zložijo v posebno peč, kjer pri temperaturi do 650 stopinj vosek izpari. Na njegovem mestu ostane prazen prostor, ta se zalije z raztaljenim bronom. Talijo ga pri temperaturi okoli 1500 stopinj. Ko se bron ohladi, kalupe razbijejo in iz njih se izluščijo grobe figure. Temu sledi finalna obdelava, najprej se odstranijo deli livnega sistema, popravijo se morebitne napake. Včasih je figura izdelana iz več delov, kakor je bilo v našem primeru, zato je mojster Don Kihota in njegovega konja zavaril skupaj. Temu sledi še končna obdelava površine, ki se imenuje cizeliranje, po želji še patiniranje in na koncu se kip povošči in zlošči.
Skupaj z drugimi kipi je Don Kihot že našel prostor v galeriji na gradu, kjer bodo obogatili zbirko v preteklosti ustvarjenih malih plastik, na ogled bodo že novembra.
Na lendavski koloniji lahko sodelujejo le akademsko izobraženi slikarji, kiparji, grafiki in fotografi, v skoraj pol stoletja se jih je zvrstilo okoli dvesto z vsega sveta. Vsa v koloniji ustvarjena dela postanejo del stalne zbirke, ki je našla svoj prostor na podstrešju lendavskega gradu, urejenem v razstavni prostor, zbirka pa šteje že več kot 120 unikatnih bronastih malih plastik. |