LJUBLJANA – Slovenski izvoz blaga je lani nominalno že presegel povprečno vrednost iz leta 2008. V letih krize je bil izvoz dejavnik skromnega okrevanja gospodarstva, v tem času pa je prišlo do pomembnih sprememb v njegovi strukturi. Medtem ko je izvoz v EU okreval, izvoz v države zunaj EU še vedno zaostaja, ugotavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Okrevanje relativno hitro
Izvoz blaga je lani – po močnem padcu leta 2009, ko se je nominalno zmanjšal za 19,1 odstotka, in po več kot 10-odstotni rasti v letih 2010 in 2011 – že presegel povprečno vrednost iz leta 2008, v aprilski številki Ekonomskega ogledala ugotavljajo v Umarju.
Izvoz blaga v države EU se je leta 2009 zmanjšal za 18,2 odstotka, v države nečlanice EU pa za 21,2 odstotka. Izvoz v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki so slovenske najpomembnejše trgovinske partnerice zunaj EU, se je zmanjšal za 23,6 odstotka.
V preteklih dveh letih je izvoz v države EU po ugotovitvah Umarja okreval relativno hitro, med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami iz EU pa je lani povprečno vrednost iz leta 2008 najbolj presegel izvoz v Nemčijo in Avstrijo.
Na Hrvaško izvozimo manj
Okrevanje izvoza na trge bivše Jugoslavije pa je precej počasnejše, tako da je bil nominalni izvoz na te trge v povprečju leta 2011 še vedno za 16,5 odstotka manjši kot leta 2008. Izvoz na Hrvaško, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije iz te skupine držav, je lani za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostajal za 18,8 odstotka, kar je bila tudi posledica velikega padca uvoza blaga v tej državi v času krize.
Počasno okrevanje izvoza blaga v države bivše Jugoslavije je zaradi njihovega relativno večjega deleža v slovenskem skupnem izvozu kot v drugih evropskih državah eden pomembnejših kazalcev počasnejšega okrevanja skupnega izvoza v primerjavi z večino drugih članic EU, izpostavljajo v Umarju.
Eden izmed razlogov za to je tudi premajhen izvoz na trge hitro rastočih držav. Delež izvoza blaga v neevropske države članice G-20 (Argentina, Avstralija, Brazilija, Indija, Indonezija, Japonska, Južna Afrika, Kanada, Kitajska, Južna Koreja, Mehika, Savdska Arabija, Turčija, ZDA) se je v tem obdobju povečal s 3,7 na pet odstotkov. Ob izvzetju ZDA, ki je tradicionalna trgovinska partnerica Slovenije, pa se je njihov delež povečal z 2,3 odstotka leta 2008 na 3,4 odstotka lani.