LJUBLJANA – Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred sejo ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal, da stranka DL ne bo podprla intervencijskega zakona. Meni, da se s takšno odločitvijo povzroča škoda slovenskemu bolniku, hkrati pa podpira, da »se bodo nekateri premožnejši zdravili na račun revnejših. Očitno so pri nekaterih interesne skupine pomembnejše kot pa dobrobit vseh.«
Povečati solidarnost
Na torkovem sestanku med Gantarjem in predstavniki DL, na katerem so skušali poiskati kompromise glede odprtih vprašanj v intervencijskem zakonu, so se namreč dogovorili, da bodo stvari premislili in da bodo iz DL do konca tedna ministru sporočili odločitev, ali bodo takšen zakon podprli ali ne. Gantar je danes pred sejo ESS, na katerem bodo med drugim govorili o stanju v zdravstvu, dejal, da se zgodovina očitno ponavlja. Znova je poudaril, da je namen zakona povečati solidarnost pri vplačevanju prispevkov.
Predvidoma v prihodnjem tednu bo ministrstvo poslalo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. t. i. intervencijski zakon v vladno obravnavo. Mudi se jim namreč s prenosom evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar ta zakon tudi zajema.
30-odstotna podražitev za samostojne podjetnike
Zadnji predlog ministrstva sicer predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila z zdajšnjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.
DL pa se ne strinja z uvedbe prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje na dividende in prihodke od najemnin ter z dvigom prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Predvidoma bodo v vladno obravnavo razpravo poslali tiste določbe zakona, ki so usklajene tudi z DL.
Kar 84 milijonov evrov minusa
Na današnji seji ESS nadaljujejo tudi razpravo o zaostrovanju razmer v zdravstvu. Zdravstveni blagajni se namreč v prihodnjem letu obeta 84 milijonov evrov minusa, z zakonom pa želijo nekoliko sanirati situacijo.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je pred sejo dejal, da je treba narediti vse za preprečitev črtanja pravic za zavarovance. Tako se zavzemajo za enakomernejše vplačevanje prispevkov v zdravstveno blagajno, kar je predvideno z intervencijskim zakonom, in sistemske ukrepe.
Najprej na udarcu izvajalci
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa je pred sejo ocenil, da do krčenja pravic ne bo prišlo, ker zavarovanci tega ne bodo dovolili. A če se bi takšen trend zmanjševanja denarja v zdravstveni blagajni nadaljeval (v prihodnjem letu pričakujejo 140 milijonov evrov minusa), lahko pride tudi do krčenja pravic. Po njegovih navedbah bodo najprej na udaru izvajalci zdravstvenih storitev, potem pa se bodo začeli pogovarjati o pravicah.
Fakin zato predlaga sprejetje intervencijskega zakona in ukrepe za stabilno poslovanje javnih zavodov. Prav tako meni, da bi morali očistiti košarico pravic vseh storitev, ki ne sodijo v zdravstvene storitve. Med možnostmi so tudi uvedba trošarin na sladke pijače in povišanje trošarin na cigarete. »Ukrepov je dovolj, politična volja je tista, ki je v napoto,« je dejal.
