LJUBLJANA – Evropska centralna banka (ECB), ki jo vodi Italijan Mario Draghi, je napovedala, da bo začela odkup državnih in korporativnih obveznic. Vsak mesec od marca do septembra prihodnje leto bo odkupila za 60 milijard obveznic, kar bo skupno zneslo 1,14 bilijona evrov. In kaj to pomeni za Slovenijo?
Za spodbuditev gospodarstva
Kot je za Siol pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, je to najboljši ukrep ECB, da se zoperstavi grožnji deflacije in ponovne recesije. Meni, da je to tudi edini ukrep, ki je še na voljo za spodbuditev gospodarstva evroobmočja.
Lahovnik pojasnjuje, da je dejstvo, da se brezposelnost ne zmanjšuje in se tudi v prihodnje ne bo brez novega naložbenega cikla. Meni, da hoče ECB prav s temi ukrepi spodbuditi naložbeni ciklus. To je po njegovem dobra novica tudi za Slovenijo in slovensko gospodarstvo. »Če nemško gospodarstvo kihne, se slovensko prehladi. Velja tudi obratno: če gre dobro našim ključnim izvoznim partnerjem (Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji …), potem to za sabo potegne izvozni del slovenskega gospodarstva, saj izvozimo več kot 70 odstotkov BDP, od tega veliko večino na trge evroobmočja.«
Nemci se bojijo, da gre za potuho
Nemški mediji nad Draghijevim ukrepom niso pokazali pretirano velikega navdušenja, saj naj bi bil njihov strah pred deflacijo precej manj izrazit kot strah pred inflacijo, bali pa naj bi se tudi tega, da bodo šibkejše članice pridobile na račun nemških davkoplačevalcev. Posledica vsega tega pa naj bi bil šibek evro.
Nemci zato bolj kot napovedan ukrep spodbujajo strukturne reforme in urejanje javnih financ posameznih držav članic, šele nato pa bi prišli na vrsto ukrepi ECB. Angela Merkel je zato že pozvala, da morajo države članice nadaljevati strukturne reforme.
Kot je Lahovnik še pojasnil, se v Nemčiji namreč bojijo, da je napovedani ukrep potuha »lenim« članicam, ki svojih financ še niso spravile v red.
Pribitek pod 1,4 odstotke
Dobre novice pa prihajajo tudi s trga. Cena našega zadolževanja v tujini, ki se meri v zahtevani donosnosti 10-letnih državnih obveznic, se je danes izjemno znižala in je upadla pod 1,4 odstotka. Čeprav je to dobra novica, je lahko tudi dvorezni meč, saj bi se lahko spet začeli zadolževati.
Za primerjavo se spomnimo na leto 2013, ko se je vlada Alenke Bratušek zadolžila s pribitkom kar šestih odstotkov. Le odstotek več bi pa lahko pomenil veliko škodo za Slovenijo, saj sedem odstotkov predstavlja mednarodno psihološko mejo med sposobnostjo države, da še sama uravnava dolg, in med prihodom bruseljske »trojke«.