LOG POD MANGARTOM – Kar radi državi očitamo, da krade državljanom. A tudi državljani niso zgolj nedolžne ovce. Po policijskih poročilih so ukradli že vse mogoče, tako med drugim prestižnega audija finančnemu ministru, še boljšega podpredsedniku vlade, žlebove s hiš dveh nekdanjih predsednikov republike... Kradejo tudi spomenike revolucije in – zmikavti nimajo ideoloških zadržkov – ropajo cerkve, pokopališča.
Čeprav nas ne more skoraj nič več presenetiti, je težko neprizadeto mimo novice, da so v Logu pod Mangartom izmaknili senzorsko napravo za zaznavanje sprožitve zemeljskega plazu.
Največja naravna nesreča
Spomnimo, da sta 15. in 17. november 2000 v spominu Ložanov za vedno zapisana datuma, o čemer so Bojan Majes, Ana Petkovšek in Janko Logar s katedre za mehaniko tal ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo v skupni študiji zapisali: »Sedem smrtnih žrtev in velika materialna škoda na eni strani, veliko vplivno in prizadeto območje zaradi plazu na drugi strani, uvršča plaz Stože na prvo mesto med naravnimi nesrečami te vrste v Sloveniji.«
Da se tragedija ne bi ponovila nikoli več, so med januarjem in majem 2001 med drugim opravili »vse predvidene ukrepe za vzpostavitev opazovanja plazu in alarmiranje v primeru njegove ponovne sprožitve in nastanka drobirskega toka. (...) Na plazišču in v strugi Mangartskega potoka je bil postavljen mehanski alarmni sistem, na plazišču je bilo postavljeno 13 geodetskih točk za opazovanje premikov površja plazu, izvrtano 755 metrov vrtin, vanje pa vgrajeno 8 klinometrov v skupni dolžini 213 metrov.«
Strokovnjaki so sodelovali z domačini: »Bernard Cuder in Iztok Mlekuž sta praktično vse leto 2001 merila pretoke Mangartskega potoka na različnih lokacijah in pretoke površinske vode na plazišču.«
Poleg alarmnega sistema so bili na Mangartski planini zgrajena prodna pregrada z zaplavnim prostorom, urejen Mangartski potok, v soteski Predelice zgrajen razbijalec drobirskih tokov, uredili so strugi Predelice in Koritnice, leta 2006 odprli novi Mostarjev most čez Predelico, med letoma 2007 in 2009 popravili poškodovani del Mangartske ceste in leta 2009 odprli 128 metrov dolgi viadukt Predel nad 60 m globoko sotesko.
Angel varuh
Senzorska naprava, ki bo opozarjala na vsako premikanje plazu, postavljena na plazu Stože nedaleč od Ovčje planine je torej skrbela za varnost vaščanov v dolini. Zanjo so vedeli vsi Ložani in tudi zato je bil njihov spanec, še posebno prve čase po tragediji, mirnejši. Bila jim je nekakšen angel varuh. Da bi ji kdo lahko storil kaj žalega, nikomur še na kraj pameti ne bi prišlo.
Lansko pozno jesen, ko je ob Mangartski cesti nekaj domačinov pripravljalo drva, je pozorno oko enega izmed njih nedaleč od ovčarije opazilo tujca. Potem ko je parkiral ob gozdni poti, se ni odpravil niti h koči gorniškega kluba Gornjesoške doline niti k hlevu, ampak k električnemu kablu. Ta je mimo planšarije in čez cesto speljan po zraku na kovinskih nosilcih, na travniku pa se spusti na tla. Drvar je pomisiil, da obiskovalec morda prihaja iz elektrodistribucijskega podjetja, pa mu je zaklical, kaj želi. Na to je oni, kot da se je zmedel, brez pojasnila sedel v vozilo in se odpeljal.
Bežni dogodek je domačinu zdaj obudila časopisna vest, ki pravi: »Poleg senzorske naprave, ki zaznava sprožitev plazu in jo je snel s kovinskega droga, si je neznanec prilastil tudi radijsko postajo motorola GM 340, akumulator, 250 metrov samonosnega električnega kabla, več kosov bakrenega kabla za ozemljitev in dva kovinska napenjalca, s čimer je povzročil za več tisoč evrov materialne škode.«
Vse navedeno je nakradel prav pri Ovčji planini.
Domačin se tudi spomni, da je že dan po tistem srečanju z neznancem na planini zapadel sneg, ki je obstal do pred kratkim.
Hm, je bil tisti obiskovalec naročen od lopova, če ne že kar sam tat? Je počakal, da je sneg skopnel in – ukradel, kot se je namenil...
Igorju Černuti, predsedniku krajevne skupnosti, smo o kraji senzorske naprave povedali šele mi. Morda je novica k njemu zamujala, ker dneve preživlja na italijanski strani, kjer je zaposlen. Presenečenja ni skrival, ob tem se je spomnil, da so pred približno mesecem dni neznanci že sneli in odnesli žlebove ter nekaj bakra s hidroelektrarne Koritnica.
Glede nevarnosti za Ložane Černuta meni, da je zaradi kraje senzorja vendarle ni: »Zgoraj na plazu je zdaj povsem drugače kot pred petnajstimi leti. Preden se je udrlo, je obilno deževalo štiri mesece. Bilo je, kot da se bliža konec sveta. Odtlej je bilo postorjeno vse, da Log ni več ogrožen. Odgovorno lahko rečem, da se vaščani počutimo varne, da spimo mirno.«
Po premolku je pristavil: »Je pa ta kraja svarilo, da se moramo bati morebitnih kraj po vasi.«
Težko je preživeti
Gostilničar Milan Črnigoj, ki je bil leta 1989 med pobudniki ustanovitve turističnega društva, izpred gostilne Mangrt sredi Loga žalostno zre mimovozeče: »Vas je prijetna in urejena, toda gostov razen v nekaj poletnih tednih skoraj ni. Turistični promet je drastično upadel, po preživetih potresih in plazovih nas je udarila še kriza. Nekoč je Bovcu z okolico pozimi dajala zagon kaninska smučarija. Marsikdo se je takrat peljal na italijanska smučišča skozi Log. Zlagoma ugaša vse – ni več avtobusa, šole, pošte, trgovine, ma ničesar. Zaposlitve na Bovškem in niti čez mejo, odkar je rudnik v Rajblju zaprt, skoraj ni dobiti. Gostilna Mangrt je že nekaj časa na prodaj, in če bi dobil službo, grem takoj od tod.«
Zalivalka rož
Elektrikar Radoš Strgulc - Fridi, vaška legenda, se spominja starih časov: »Vse je bilo takrat bolj živo. Vsak dan je vozil avtobus na redni progi iz Nove Gorice v Trbiž. Pa štirje lokalni avtobusi iz Bovca v Rajbelj so ustavljali. Vas počasi umira. Okoli sto nas je še v volilnem imeniku, stalno živečih pa ne več kot 80. Nekateri se vračajo konec tedna, med počitnicami. Pohvalno pa je, da se tudi balkoni njihovih hiš šibijo pod cvetjem, sovaščanka jim jih zaliva.«
Slavna Ita Rina
Kar ni splošno znano, Ložani s ponosom povedo – da je njihova tudi slavna filmska igralka Ita Rina, s pravim imenom Ida Kravanja: »Oče, ki je delal pri železnici, je dobil službo v Divači, zato se je rodila tam. Mama Mici je bila Ferjanova, hiša njene družine še stoji.«
