LJUBLJANA, CELOVEC – Še vedno odmeva veletatvina iz ljubljanskega trezorja varnostne družbe Sintal prejšnjo soboto, ki je po mnenju poznavalcev – po opustošenju sefov banke SKB – drugi največji klasični tatinski podvig v zgodovini Slovenije. Kot kaže zdaj, je Sintalovemu varnostniku, 48-letnemu Kamničanu Borutu Hriberšku, uspelo popolno dejanje, saj ga je sobota vzela z več kot 911 tisočaki evrov, po enem tednu pa ljubljanski policisti z besedama »Nič novega« priznavajo, da se jim niti sanja ne, kam je izpuhtel novopečeni bogataš, a sumijo, da nekam na tuje, zato so za njim razpisali mednarodno tiralico.
S 15 evri
pred milijonom
Morda zdaj že poležava sredi zlato rjave plaže, ki jo božajo kristalno modri valovi eksotičnega morja, in se s koktajlom v roki izpod sončnih očal posmiha svojim šefom, pri katerih je zmotno veljal za človeka, vrednega popolnega zaupanja.
Toda lahko da je resnica popolnoma drugačna, vsaj če sodimo po naravnost šokantnih besedah njegovega znanca iz avstrijske Koroške, ki nam ve povedati, da gre za človeka v hudi osebni stiski. Možakar, ki za zdaj noče biti imenovan, pravi, da ga je novica o tem, da je Hriberšek zakrivil tatvino vseh tatvin, naravnost osupnila. »Še dan prej, v petek, torej, sva se slišala. Potarnal je, da ima v žepu le 15 evrov, s katerimi se mora prebiti do sredine meseca, od njega pa terjajo takojšnje plačilo ...«
»Prvič v življenju se mi je zjokal prek telefona, očitno je bilo, da je v hudi stiski. Še nikoli ni bil tako emocionalen, pa sva se slišala ali videla velikokrat. Potožil je, da pod nujno potrebuje 420 evrov, saj je njegova mati v domu za starejše občane v Kamniku pred kakšnim mesecem padla, potrebovala dodatno oskrbo in mora zdaj on do ponedeljka plačati za nastale stroške, sicer jo bodo iz enoposteljne premestili v štiriposteljno sobo. Zasmilil se mi je. Rekel sem mu, da z veseljem posodim in da naj pride v nedeljo po denar k meni v Celovec.«
Čakal ga je, dočakal ga ni. »Klical sem ga, bil je nedosegljiv, le tajnico je imel vklopljeno. Potem pa sem izvedel. Nemogoče. To ni on, takega nisem poznal. Res je moral biti obupan.«
Sta bila dva svežnja bankovcev po 50 evrov, ki so ju kriminalisti odkrili v njegovem kamniškem stanovanju, v katerem je živel z zunajzakonsko partnerico in njenima otrokoma, namenjena tudi za pokritje domskih stroškov za njegovo mater? Ga je, ko se je zavedel, da je zagrešil veliko neumnost, stiska gnala do odločitve, da izgine iz Slovenije in poskuša izbrisati svoje dozdajšnje življenje? »Vsi, ki ga poznamo, vemo, da v običajnih razmerah tega ne bi storil. Ena možnost je, da ga je kdo izsiljeval, verjetneje pa je, da ni več videl izhoda. To je zagotovo bil, kako naj se izrazim, 'kuršlus reakcion'.«
Faca, ki je
razrešila prevaro
»Poznala sva se kakih 20 let. Jaz sem bil v tistih časih študent, on pa je bil kuhar v enem od celovških dijaških domov. Ne bi bilo v nedeljo prvič, da bi mu posodil. Velikokrat je pojamral zaradi slabe plače, ob tem pa mu v službi nalagajo vse več dela, ter da dela ogromno nadur in nočnih, da dobi vsaj malce več.«
Kot pravi Korošec, ki se na dvojezičnem območju ukvarja s filmsko in z oglasno produkcijo, je že večkrat posodil Hriberšku, čeprav je vedel, da mu bo le težko vrnil. »Znal me je prositi za posojilo pred kakim božičem ali počitnicami, da si je lahko vsaj kaj privoščil. Da je lahko kaj privoščil otrokoma.«
A Hriberšek je vračal drugače. »Oglejte si ga. Prava filmska faca je, ob tem pa izvrsten karakter, zato smo ga kar nekajkrat najeli, da je nastopal v naših filmih. Tako se mi je oddolžil.«
Denimo lani, ko so pod okriljem multimedijskega projekta Iskrica posneli mladinski film. »Gre za kratke filme, scenarije pišejo mladinci in po njih snemamo. V filmčku Stopnice navzdol je Borut upodobil varnostnika.« Zgodba opozarja na to, da so Neavstrijci na avstrijskem Koroškem za marsikoga še vedno nezaželeni priseljenci oziroma žrtve predsodkov, češ da niso za nič drugega, kot da kradejo.
Tako mlada Avstrijka vpraša vrstnico, ki se je pogovarjala po mobilnem telefonu, v katerem jeziku se je.
»V hrvaškem.«
»Kaj, ti si Jugo?!« ji zaničljivo odvrne.
In potem ji Avstrijka podtakne ukradeno stvar, da bi ji naprtila tatvino.
»Zgodba se konča tako, da vse skupaj razrešita varnostnika, ki po posnetku nadzornih kamer ugotovita, da so podtaknili nedolžni. Eden od njiju je bil prav Borut. Ja, kar v nekaj naših filmih je nastopil, super igralec je.«
Stopnica gor ali dol?
Šele čas pa bo pokazal, ali je bilo sobotno dejanje za Boruta Hriberška stopnica navzgor ali pač le še ena navzdol. Po njegovem dejanju pa bi se dalo spisati izvrsten scenarij o varnostniku, ki ima v žepu 15 evrov, do plače je še pol meseca, krvavo pa bi takoj potreboval več denarja, da pomaga sebi in bližnjim. Dolga leta je pošteno delal, čeprav so mu bili vsak dan zaupani ogromni kupi denarja, potem pa so ga nekega dne le zasrbeli prsti.
Kot smo že poročali, je bil v soboto dežuren v Sintalovem trezorju na Litostrojski v Ljubljani, v katerem ob koncu tedna zaradi zaprtja bančnih poslovalnic svoje dnevne izkupičke hranijo številne ljubljanske trgovine. Bil je sam, nad njim ni bilo nobenega nadzora.
Proti večeru so začele v trezor kapljati vreče z denarjem, ki so mu jih prinašali kolegi in ki jim je izdajal potrdila o prevzemu. Ko je prejel še zadnji izkupiček ter je ostal sam, je začel jemati vreče, jih odvezovati in jemati denar. Najbolj mu je kajpak dišal tak v bankovcih, na katerih je bilo odtisnjeno 500, 200, 100 ali 50, veliko večino manjših je kar pustil v trezorju. Govori se, da je denar trikrat nesel v svoj avto, pa ga ni nihče opazil.
Ob koncu službe se je ob 23. uri s slabim milijonom odpeljal do stanovanja v Kamniku, v njem pusti dva svežnja bankovcev po 50 evrov, potem pa izpuhtel v neznano. Bog ve, kje je že bil ob sedmih zjutraj, ko so sintalovci ugotovili, kaj jih je doletelo, in so poklicali može postave.
»Gospa prosi za mir«
Zaradi varovanja osebnih podatkov nam direktorica Doma starejših občanov Kamnik Marija Rems na večino vprašanj ni mogla odgovoriti, je pa potrdila, da je mati Boruta Hriberška res njihova varovanka. »Vendar pa morate vedeti, da gre za starejšo gospo, ki jo je dogodek zelo pretresel in prizadel, zato je vodstvo doma zaprosila, naj je nihče ne vznemirja, javnost pa prosi za spoštovanje njene zasebnosti.«
