Violeta Bulc je s predlogom za ukinitev vinjet in enotnim sistemom evropskega cestninjenja pokazala, da se mnogi slovenski politiki obnašajo kot golobi v Benetkah. Ko so pri nas volivcih spodaj, nam jedo iz roke, ko pa so zgoraj v Bruslju, se nam podelajo na glavo. Njen predlog je namreč v ekonomskem smislu napad na denarnice slovenskih voznikov. Slovenija je mala odprta tranzitna država in sistem vinjet nam omogoča, da domačini z nakupom letne vinjete plačamo na prevožen kilometer bistveno manj kot v povprečju tujci, ki z nakupom tedenske vinjete prečkajo Slovenijo. Tako je tudi prav, saj tujcem v nasprotju z domačini ni treba plačevati nadomestila za uporabo cest ob registraciji vozil in drugih dajatev, s katerimi se financira izgradnja prometne infrastrukture pri nas. Bulčeva paradoksalno predlog ukinitve vinjet utemeljuje z ekološkimi razlogi, hkrati pa je očitno nič ne moti prava invazija tujih tovornih vozil na naše ceste. Na štajerki, dolenjki ali pa na primorskem kraku avtocestnega križa je promet pogosto zamašen zaradi nepreglednih kolon, ki jih ustvarjajo tuji avtoprevozniki praviloma iz vzhodnoevropskih držav. Po podatkih Darsa je dnevno na slovenski avtocestah prek 7000 tovornjakov, medtem ko jih je v Avstriji le okrog 4000. Za tuje avtoprevoznike je slovenska trasa najcenejša, kar glede na nespametni sistem cestninjenja sploh ni presenetljivo. Ne glede na to, da tovorno vozilo na avtocesti povzroči vsaj desettisočkrat več škode kot osebno, pa cestnina pri nas tega niti slučajno ne odraža. Sistem cestninjenja je že zdaj takšen, da vozniki osebnih vozil prek plačevanja cestnine in drugih dajatev subvencioniramo tuje avtoprevoznike, ki plačujejo daleč prenizko cestnino glede na vso povzročeno škodo. Če bo predlog »naše« evropske komisarke sprejet, bodo mnogi slovenski vozniki zaradi dražje cestnine na vsak prevoženi kilometer spet prisiljeni uporabljati vzporedne ceste. Slovenski avtocestni križ pa bo po njeni zaslugi na naše stroške služil le še interesom tujih avtoprevoznikov.
|
|
