Referendum (latinsko referendarius) je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in podajo svoj glas o referendumskem vprašanju. Predstavlja enega od temeljev neposredne demokracije, tako piše v wikipediji.
Bom čisto surovo napisal, da si danes lahko referendum privošči čisto vsak kurc, ki ima pet minut časa, somišljenike bo že zbral. Komu se pa danes ne dogaja krivica? Štiridesetim jurjem ziher. No ja, razen ciganom, če jim ravno ne odklopijo štroma, ki bi ga itak po njihovo morala plačevati država. In jim ga.
Jaz bi referendume ukinil. Zakaj smo volili vlado in parlament? Imamo jih zato, ker bi to morali biti strokovni štabi, od ljudstva požegnani, torej smo jim dali zaupanje, da odločajo o življenjski usodi nas, dveh milijonov Slovencev. Ampak to zaupanje je vroč kostanj. Izvoljeni voditelji se včasih ustrašijo težkih odločitev in jih raje preložijo na svoje podložnike, drugič pa podložniki na ta način bojkotirajo odločitve voditeljev.
Referendum torej na vsak način pomeni, da o moji usodi odločajo voli, ali sedijo v parlamentu ali pa zunaj njega. Ampak parlamentarna čreda je izvoljena in plačana in naj bi imela za to znanje.
Moj zaključek je enostaven: referendume je treba omejiti do te mere, da ne posegajo v samo preživetje države, lahko pa v njeno živetje. Na tem temelju se tudi vlada ne bo mogla šlepati na izgovore: saj bi nam šlo, pa ste nas zabremzali na referendumu.
Predvsem pa, nezadovoljni, skratka, vsi ki se počutite pofukane in dajete podpise za referendumsko pobudo: začnite se udejstvovati politično. Ustanovite svojo stranko, pojdite v neposredni politični boj. Tega, dragi Slovenci ne zmorete. Najlažje se je skrivati za podpisi. Dokler bo tako, bodo državo vodila ista imena, samo menjala se bodo na štiri leta. In to z vašimi glasovi.
