LJUBLJANA – Od začetka decembra dalje je zelo povečano število sprejemov bolnih otrok, sporočajo iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Dodajajo, da vsako leto znova opozarjajo, da v teh mesecih narašča število otrok z akutnimi okužbami dihal in sprejemov bolnih otrok z diagnozo akutni bronhiolitis.
Ogroženi otroci do drugega leta
Več znano kmalu Ob 11. uri bosta o malih bolnikih spregovorila predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Franc Strle in namestnica strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana Anamarija Meglič. |
Na spletni strani društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije beremo, da je akutni bronhiolitis najpogostejša okužba spodnjih dihal pri otrocih do drugega leta starosti. Povzročajo ga različni virusi. Pri otrocih do osmega meseca starosti je najpogostejši povzročitelj respiratorni sincicijski virus, ki se pojavlja sezonsko, največkrat od novembra do marca. Poleg tega virusa pa lahko bronhiolitis povzročijo še drugi virusi, kot so rinovirus, adenovirus, bokavirus, virus influence (gripe) in parainfluence, metapnevmovirus ter drugi.
Ne glede na vrsto povzročitelja je klinična slika zelo podobna: otrok najprej zboli s prehladnimi znaki, po nekaj dneh pa lahko opazimo hitro in oteženo dihanje, kar je znak, da se je okužba razširila v spodnja dihala. Starši vidijo, če dobro opazujejo, ugrezanje mehkih tkiv prsnega koša ter izdihovanje s pomočjo trebušnih mišic (včasih poenostavljeno rečemo, da otrok »diha s trebuščkom«), in če je posebej hudo, tudi širjenje nosnih kril.
Slišijo se poki in piski
Diagnozo bronhiolitis postavijo na osnovi anamneze (podatkov, ki jih zdravniku povedo starši) in kliničnega pregleda, ki ga opravi zdravnik. Otrok s prehladnimi znaki, ki je po nekaj dneh začel težko dihati in ima nad pljuči slišne poke in piske, ima najverjetneje bronhiolitis.
Kadar otrok zelo težko ali pa hitro diha (za približno polovico hitreje, kot kadar je zdrav) ali pa odklanja tekočino, ga je treba peljati k zdravniku. Ta s posebnim aparatom (pulzni oksimeter) prek kože na prstu izmeri, kakšna je vsebnost kisika v krvi. To je poleg hitrosti dihanja in hidracije najpomembnejši dejavnik, ob katerem se zdravnik v ambulanti odloči, ali bo otroka odpustil z natančnimi navodili v domačo oskrbo ali pa ga bo poslal v bolnišnico.
Kako doma ravnati z malčkom
Če zdravnik presodi, da gre lahko otrok iz ambulante v domačo oskrbo, ga morajo starši zelo natančno opazovati, ker se lahko stanje hitro poslabša. Dajati mu morajo dovolj tekočin in čistiti nos. Predvsem pa morajo opazovati, kako hitro diha. Zdravnik ali medicinska sestra starše poučita, naj štejejo, koliko vdihov ima otrok v eni minuti v spanju, in tudi, kdaj se je treba znova oglasiti na pregled.
