LJUBLJANA – Med prejemniki denarja iz azerbajdžanskega skrivnega sklada, iz katerega je azerbajdžanska vladajoča elita podkupovala evropske politike, je po poročanju časnika Delo tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič Plemeniti, ki naj bi prejel 25.000 evrov. Na seznamu je skupaj osem slovenskih prejemnikov.
Kot je ugotovila preiskava skupine evropskih časopisov, med katerimi je tudi Delo, naj bi azerbajdžanska vladajoča elita dve leti upravljala skrivni denarni sklad v vrednosti 2,4 milijarde evrov, iz katerega je med drugim podkupovala evropske politike. Denar iz t. i. azerbajdžanske pralnice naj bi nakazovali med letoma 2012 in 2014 prek bančnih računov štirih slamnatih podjetij s sedežem v Veliki Britaniji, ugotavlja preiskava, ki jo je objavilo mednarodno združenje preiskovalnih novinarjev OCCRP.
Iz bančnih zapisov, ki so pricurljali k danskemu časopisu Berlingske, naj bi bilo razvidno, da je azerbajdžanski politični vrh v obdobju dveh let z denarjem iz sklada izvedel več kot 16.000 plačil.
Med prejemniki je po poročanju Dela tudi Jelinčič, ki je 30. julija 2012 od podjetja Metastar Invest s sedežem na Otoku prejel nakazilo okoli 32.000 ameriških dolarjev oziroma 25.000 evrov.
Nakazila prejemala tudi slovenska podjetja
Jelinčič je pojasnil, da je denar prejel za ruski prevod knjige Ukana slovenskega avtorja Toneta Svetine. Tega prevoda sicer po navedbah časnika ni mogoče najti. Zadnji ruski prevod Ukane je bil namreč glede na evidence Cobissa izdan leta 1979. »To je bilo tako dolgo nazaj, ne spomnim se natančnega zneska ne podjetja, ki je denar nakazalo,« je glede nakazila dejal Jelinčič.
Za transakcijo naj bi v njegovem imenu skrbela odvetniška pisarna FMMS. Partner v FMMS in Jelinčičev zastopnik v nekaterih zadevah Peter Fašun je pojasnil, da je »denar prišel na fiduciarni račun, kar je tudi običajno, ko je nakazilo za stranko in ne za naše podjetje«. O nakazilu iz davčne oaze naj bi poizvedovali tudi že organi pregona, a po Fašunovih trditvah nepravilnosti niso našli.
Poleg Jelinčiča so prek četverice slamnatih podjetij v davčnih oazah prejemala nakazila tudi nekatera slovenska podjetja. V dveh letih so prejela skoraj za milijon dolarjev nakazil. Po poročanju časnika so vsa podjetja, ki so prejela denar iz azerbajdžanske pralnice, dejansko opravljala storitve ali pa prodajala blago.
