LJUBLJANA – Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) vendarle predstavlja vsebino dolgo pričakovanega poročila o nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana. Sodba mednarodne komisije je jasna: varnost programa je bila v sedemletnem obdobju resno ogrožena. V tem trenutku ni zadostne varnostne oskrbe in okolja, da bi lahko UKC nadaljeval operacije.
Odziv vodstva UKC je nesprejemljiv, vodstvo je bilo več let seznanjeno z razmerami in je omalovaževalo razmere na kirurgiji. Vodstvo prav tako nosi odgovornost, ker ni preverilo rezultatov v letih 2007–2012, ki so bili poslani na ministrstvo za zdravje in so bili primerljivi z evropskimi centri. Težava je v tem, da rezultatov komisija zaradi manjkajočih baz ni mogla preveriti, ker niso bili vneseni v bazo podatkov pristojnega evropskega združenja. In komisija je izrazila zaskrbljenost nad takšnim stanjem na tem področju. Tudi na zbornici želijo odgovore glede vprašanja manjkajoče (izgubljene ali založene) dokumentacije.
Policija sicer v povezavi z dogajanjem na otroški kirurgiji ni podala nobene kazenske ovadbe, se pa seznanja z delom kriminalistov na tem področju in je zaprosila tudi za končno poročilo, je povedal predsednik zbornice Andrej Možina in napovedal, da bodo v primeru sumov kaznivega dejanja sodelovali z organi pregona. Za zdaj ni potrebe za odvzem licenc, zdaj je najprej čas, da svoje delo opravi tožilec zbornice.
Izredni strokovni nadzor je izvedla petčlanska komisija, ki so jo sestavljali: kardiovaskularni kirurg Igor Gregorič, pediatra Metka Derganc in Andrej Robida ter nizozemska kardiotorakalna kirurga Tjark Ebels in Mark Hazekamp. Sicer pa stroški dela komisije še niso ovrednoteni, so se pa trije člani odpovedali vsem honorarjem in potnim stroškom, je povedal Možina. Tudi v prihodnje so pripravljeni stati KC ob strani.
Možina je ob tem povedal, da je program otroške kirurgije ustanovi in zdravnikom UKC povzročil nepredstavljivo škodo in da je ob tem zelo žalosten, sploh ob vseh uspehih, ki jim ima slovensko zdravstvo.
Otroška srčna kirurgija: razkrivamo poročilo mednarodne komisije 
Ker so podatki v razsulu in baze neurejene, je težko podati končno oceno o uspešnosti programa. Primer: komisija je za leto 2012 sama analizirala in vnesla podatke (umrljivost je bila 5,5-odstotna na operacijo oziroma 4,3 odstotka na bolnika) in šele kasneje je ugotovila, da nekateri podatki manjkajo (gre za podatkov o 12 bolnikih). »Zaradi odsotnosti zdravstvene dokumentacije so rezultati in njihove analize izkrivljeni glede umrljivosti in dodatne obolevnosti,« se glasi ugotovitev komisije.
2012: v štirih primerih bi morda lahko preprečili smrt
Iz leta 2012 so tudi štirje primeri, v katerih bi morda lahko bilo mogoče preprečiti smrt, je ugotovila komisija. Zadeva je predana tožilcu zbornice (ZZS) kot neodvisnemu organu, ki bo sprožil ustrezne postopke in preglede dokumentacije. Do ravnanj posameznikov ali skupin pa se bo zdaj opredelil tudi odbor za pravno-etična ravnanja pri ZZS, ki bo skušal opredeliti ravnanje posameznikov in skupin.
Glede na luknjaste podatkovne baze je zato težko natančno presoditi uspešnost programa.
Najpomembnejše ugotovitve komisije so:
- neskladje v številu operacij glede na različne vire (razlika je 100 ali več operacij), kar onemogoča resno analitično obravnavo;
- člani komisije so sami vnašali del podatkov v bazo, saj podatki niso bili vneseni. Vnos ni bil dosleden, bil je izkrivljen, ker so v nadaljnjem koraku podatke s treh različnih računalnikov združili v eno podatkovno zbirko;
- komisija sumi, da več kot 15 odstotkov celotne dokumentacije manjka ali pa je založena. Potrebna je preiskava vlade in ministrstva za zdravje glede preostale dokumentacije.
Na vprašanje, kako je mogoče, da v informacijski dobi ni podatkov, Možina nima odgovora. Pravi, da bo treba na odgovor počakati na tiskovno konferenco UKC Ljubljana. Kot smo že poročali, so prostorske razmere na UKC Ljubljana idealne, primerno je tudi število izurjenih ljudi. Ugotovili pa so pomanjkanje otroških kirurgov in anesteziologov, število operacij (manj kot 100) pa ne dosega evropskega povprečja. Težava je bila v tem, da je bil nadzorni kirurg dosegljiv le 3 do 6 dni mesečno, kar je premalo. Komisija ugotavlja, da premalo izkušena otroška kirurga v vmesnem času nista zmogla sama sprejeti vseh odločitev.
Škripalo pa je tudi v procesu izobraževanja. Komisija, ki je opravljala razgovore z zaposlenimi, je ugotovila, da so bile težave v komunikaciji med zdravniki, mlajši zdravniki pa da so bili diskriminacijsko obravnavani. Izobraževanje mladih kirurgov ni bilo v skladu z evropskimi smernicami. Kompetenca mladih kirurgov je bila precenjena, podeljena odgovornost pa glede na izkušenost prevelika.
