Ugorjev čedalje več, brancinov le za vzorec

»Oče Ludvik je bil potapljač, in odkar se ukvarjam s podvodnim ribolovom, mi pravi, naj se ugorjev bojim. Veliki so namreč lahko zelo močni, in ko ga zadeneš, se začne divje zvijati ter vrteti. Če nisi pripravljen, dovolj močan in predvsem previden, ga težko držiš ter te prav lahko napade. Danes se je z izjemo ugorjev slabo lovilo. Ujela sem le enega brancina, ki ima 450 gramov. Dva brancina in dva ciplja so mi ušli, tako da priznam, da sem pomislila na to, da bi kljub očetovemu svarilu končno ujela enega ugorja. A mi je nato zmanjkalo časa,« je pred Akvarijem na piranskem Ribjem trgu okoli kamnitih miz pripovedovala Lucijčanka Nataša Križman.

Bila je edina ženska med 17 tekmovalci, ki so se udeležili prvega kroga državnega prvenstva v podvodnem ribolovu za leto 2015. »To še naprej ostaja izrazito moški šport. Čeprav nas je med podvodnimi ribiči že kar več žensk, se redke odločijo, da tako kot jaz pridejo na tekme, kjer smo vsi v isti kategoriji,« je še pojasnila Križmanova.

Do konca leta bosta še dve in tisti, ki bo zbral največ točk, bo državni prvak. Na prvi so lovili na širšem območju celotne slovenske obale, vendar le tam, kjer je podvodni ribolov dovoljen; torej ne v ribjih rezervatih, pristaniščih, vhodih v pristanišča in povsod, kjer bi motili druge.

V Sloveniji imamo več društev podvodnih ribičev, v katerih organizirano deluje približno 100 članov. A večina jih gre pod vodo bolj zase, za ulov, za lastne užitke, in ne zaradi športnega udejstvovanja. Žal jih na tekme iz kakšnih šestih klubov prihaja le dobrih 20.

Ni pa to poceni šport, saj za vsako tekmo potrebuješ čoln. Čolni so hitri in porabijo kar 40 litrov goriva na tekmo, treba pa je tudi trenirati, da o opremi, h kateri poleg podvodne puške spadajo podvodna obleka, maska, plavuti in še kaj, ne govorimo. »To ni olimpijska panoga, zato si morajo tekmovalci vse financirati sami. Klubi pokrijejo le organizacijo tekem in tudi naša državna reprezentanca ima vsako leto težave z udeležbo na mednarodnih tekmah, saj se mora financirati sama,« opiše težave Sandi Ramušević, predsednik RPD Piran, ki je organiziralo tekmo.

Precej podmerskih

Tekmovanje je trajalo šest ur in dovoljeno je bilo uporabljati eno ali več podvodnih pušk, ki se napenjajo z lastno močjo. Napenjanje puške zunaj vode je prepovedano in kot vsi potapljači morajo tekmovalci za seboj vleči bojo. Seveda lovijo na dih in zanje globine tam okoli 20 metrov niso noben problem. Tekmovalci uporabljajo motorne čolne, ki si jih zagotovijo sami, vsak čoln pa mora imeti usposobljenega spremljevalca, barkajola, ki ne sme biti tekmovalec. Na točkovanju šteje vsaka ulovljena riba, težka vsaj 400 gramov. Izjema so ugorji, ki morajo biti za točke težki najmanj 2500 gramov. Vsak gram ribe prinese eno točko, vsak ugor, ki je nad omenjeno težo, pa 1500 točk.

Sandi Ramušević je bil sodnik na tekmi in je na koncu ocenil: »Precej rib je pod mero in se ne štejejo. Če je manjša od zaščitene, je tekmovalec celo diskvalificiran. So se pa zadnji dve leti v našem morju močno razpasli ugorji. To so plenilci in njihovo večje število pomeni, da je manj drugih rib, s katerimi se prehranjujejo oni. To se je pokazalo tudi na tej tekmi, saj je bilo preostalih zvenečih rib, kot so na primer brancini, le za vzorec.«

Osem udeležencev je prišlo iz RPD Piran, štirje iz Tritona Portorož in pet iz Porporelle Koper. Tekmovanje se je začelo ob 7.30 v Izoli in je trajalo do 13.30, ko so ulov predali v piranskem pristanišču. Od 17 jih je imelo veljaven ulov samo devet. Zmagal je Sašo Moškon iz Poropelle Koper, drugi je bil Robert Podgoršek iz RPD Piran, tretji pa Dušan Krajnik prav tako iz RPD Piran.