Ugledni slovenski ekonomist razkril, koliko časa bo še visoka inflacija
Cene življenjskih potrebščin so se julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, junija za 10,4 odstotka. »Inflacija bo po naši oceni ostala nad ali blizu dvoštevilčne ravni vsaj še dva meseca, potem pa bo veliko odvisno od gibanja cen naftnih derivatov na svetovnih borzah,« je dejal glavni ekonomist na Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Statistični urad je v petek objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, na mesečni pa za odstotek. Gre za najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995, ko je prav tako znašala 11 odstotkov, medtem ko je julija 1995 dosegla 11,7 odstotka.
Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov.
Kot je povedal , bodo sprejeti fiskalni ukrepi ublažili dvig cen vrste energentov, ne bodo pa popolnoma preprečili prelivanja višjih tržnih veleprodajnih cen električne energije in zemeljskega plina v končne cene za potrošnike.
Grožnja za inflacijo so plačni pritiski
A ti po Ivančevih besedah »še niso izraziti in so omejeni tudi zaradi sprejete dohodninske reforme, izplačila izrednih dodatkov za opravljene nadure in izplačila izrednih nagrad za dobro poslovanje v letu 2021«.
Preberite še:
V sektorjih, kjer zaposlenih najbolj primanjkuje, kot sta denimo gradbeništvo in gostinstvo, se plače povečujejo nekoliko hitreje. Na drugi strani pa podjetja od splošnega dviga plač še posebej v dejavnostih, ki so odvisne od izvoznega povpraševanja, odvračajo neznanke o prihodnjem poslovanju. Medtem za zasebni sektor v analitiki GZS pričakujejo okoli pet- do šestodstotno rast bruto plač v letošnjem letu in okoli šest- do sedemodstotno v letu 2023. »Če bi prišlo do šoka pri zunanjem povpraševanju in vpliva na rast brezposelnosti, bi bil verjeten dvig prihodnje leto nižji za dve do tri odstotne točke.«
