LJUBLJANA – Kajenje v javnih prostorih je v Sloveniji z zakonom omejeno že šest let. Avgusta 2007 uveljavljena protikadilska novela je delež kadilcev med odraslimi najprej znižala, a že dve leti po uveljavitvi novele se je število kadilcev začelo spet povečevati, kar po mnenju stroke kliče po novih ukrepih.
Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je uvedla popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastanitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah.
Po letu 2008 delež kadilcev spet začel naraščati
Novela je tudi dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let. Od uveljavitve novele pa so embalaže tobačnih izdelkov opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja in s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.
Ostrejša zakonodaja je takoj po uveljavitvi prinesla upad števila kadilcev. Po podatkih Inštituta RS za varovanje zdravja (IVZ) se je delež kadilcev med odraslimi najprej znižal, po letu 2008 pa je začel spet naraščati, pojasnjuje Helena Koprivnikar z IVZ.
Za preprečevanje kajenja v šolskem in zdravstvenem okolju
Podatki iz raziskav, ki jih redno opravljajo na IVZ, kažejo, da od leta 2008 dalje kajenje narašča med dekleti in med odraslimi ženskami, medtem ko se med fanti in moškimi delež kadilcev ne spreminja.
To po mnenju Helene Koprivnikar z IVZ opozarja na pomen uvedbe dodatnih dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka. Med temi je izpostavila višanje cen in zmanjševanje razlik v cenah med različnimi izdelki, popolno prepoved oglaševanja brez izjem, zmanjševanje privlačnosti tobačnih izdelkov, velika slikovna zdravstvena opozorila in zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnikom. Po njenem mnenju pa bi bilo treba tudi okrepiti in poenotiti dejavnosti za preprečevanje kajenja v šolskem in zdravstvenem okolju.
