Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se. To nam je govoril že tovariš Tito v rajnki Jugoslaviji, z osamosvojitvijo naše domovine pa se je začela prevlada iskanja bližnjic na vseh področjih, pohlepa, množične kraje, tajkunizacije in naposled nemoči v breznu vsesplošne krize, iz katere še ne vidimo izhoda. Tudi šport se ni mogel izogniti deviantnim pojavom v režiji neusposobljenih ljudi, ki so menili, da je za posel dovolj že to, če si zgolj ljubitelj določene športne panoge. Toda ker ni bilo znanja in izkušenj, smo gledali kratkoročne tragične zgodbe in propadanje klubov.
V minulih dneh smo spremljali podvig nogometašev Maribora, ki so se uvrstili v nogometni raj. Liga prvakov je prav to: spektakel, glamur, prestiž, izjemen posel ter še večja promocija za klub evropskega srednjega razreda, ki je znova presegel samega sebe in si priigral prostor med evropsko in svetovno elito vsaj za eno sezono, in vso Slovenijo. Mariborčani so se v zadnjih sedmih letih pridno učili, napredovali korak za korakom, vsako leto pokazali nekaj več in boljšega, letos pa jim je končno uspelo priti do najvišje klubske ravni na svetu. Za vse to jim pripada tudi bogata denarna nagrada Evropske nogometne zveze, doslej so zaslužili 10,7 milijona evrov. Toda denar omogoča zgolj to, da ob kakovostnem delu v še boljših razmerah poskušaš ostati na tej ravni ali blizu nje. Milijoni niso zato, da se prepustiš slavju v slogu pijanih bogatašev, v športu te takšen uspeh in denar silita, da poskušaš potrjevati doseženo.
Tudi zato alfa in omega sanjskega vijoličnega projekta Zlatko Zahovič venomer ponavlja, da morajo vsi v klubu ostati skromni in ponižni kot ljudje, hkrati pa ambiciozni in drzni na športnem odru, ter še naprej z največjo možno profesionalnostjo opravljati svoj posel. Skratka, pot z letošnjo ligo prvakov še ni končana, Mariborčani le uživajo v super uspešni etapi. Svojo, morda prav tako uspešno, začenja tudi nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Selektor Srečko Katanec je poudaril, da bi pri svojih izbrancih rad videl tisti žar v očeh, ki ga imajo prvošolčki, ko na začetku septembra stopijo skozi vrata hrama učenosti. To je namreč gonilo uspeha.